Tudi domače živali so lahko nevarne

Ko se znajdemo pred živaljo, nepoznano domačo ali divjo, moramo oceniti, kaj namerava, kako bo reagirala na našo prisotnost ali približevanje. Zadeva ni tako preprosta. Da bi to lahko ugotovili in se primerno pripravili, moramo poznati nekaj temeljnih dejstev o vedenju živali, poznati moramo znake, s katerimi nas živali opozarjajo na svoje razpoloženje ali namero, da nas bodo napadle.

Nenehno se pojavljajo novice o napadih psov, drugih domačih živali in obiskih divjih živali v neposredni bližini naših bivališč, šol, vrtcev ... Takšni pojavi pa so povezani tudi z možnimi nevarnostmi, še zlasti, ko gre za neznane živali. Približevanje neznani živali, še zlasti divji, je celo za izkušenega veterinarja in drugega strokovnjaka lahko velik izziv. Še bolj tvegano je to za človeka, ki o vedenju živali skoraj nič ne ve in se nenadoma znajde z njo iz oči v oči. Da bi se izognili strahu, nezgodam in nevarnostim, ki nas celo ogrožajo, je treba obvladati temeljne principe varnega dela, poznati osnovne karakteristike živali, njihovo obnašanje in navade.

Nevarnost, ki preti človeku ob nenadnem srečanju z neznano živaljo, je predvsem njen napad. Živali postanejo napadalne predvsem tedaj, ko so preplašene, presenečene, lačne, bolne, stare, kadar sta ogrožena njihov življenjski teritorij ali potomstvo, ko z njimi nepravilno ravnamo, ko so tudi same napadene, ko se borijo za dominacijo v skupini, pred parjenjem, pa tudi, če so posebej izučene za napad.

Živali lahko ogrozijo zdravje ali življenje človeka z udarci z glavo in rogovi (govedo, jelen, srnjak), s prednjimi in zadnjimi nogami (konj, mula, osel, mezek, govedo ...), z ugrizom z zobmi (pes, konj, osel, mula, mezek, mačka, divji prašič, kače, krokodili in druge divje živali). z udarcem z glavo (oven, bik, jarec). Zato moramo pravilno pristopiti k živali, pravilno postopati, jo znati umiriti in zavarovati sebe ter druge v bližini.

Ob tem moramo vedeti, da živali prepoznavajo ljudi, razlikujejo znano osebo od neznane, čutijo tudi to, kdo je dobrodušen in kdo ne. Živali si zapomnijo vsakdanje znane predmete in jih ločijo od nenavadnih, nepoznanih v svoji bližini. Pri psih lahko opazimo, da se bojijo neznanih ljudi in predmetov, bežijo pred njimi in na to opozarjajo s svojim vedenjem in izrazom, da se bodo branili ali napadli. Pogosto tedaj ne zaležejo opominjanja lastnika, prošnje, prigovarjanje, niti božanje lastnika psa.

Žival po takšnem srečanju ostane še nekaj časa nezaupljiva, prestrašena in napadalna. Tega bi se morali zavedati tudi lastniki živali.

Po poročanju medijev se tega nedavno ni zavedal nepreviden 65-letnik iz Prestranka, ki je zdaj lahko srečen, da jo je odnesel le z lažjimi poškodbami. Minuli torek popoldne ga je na pašniku pri Grobišču napadel triletni bik in ga podrl na tla. 65-letni domačin iz Prestranka je namreč želel prečkati ograjen pašnik. Prestopil je ograjo in zakorakal čez pašnik, ko ga je opazil triletni bik in se silovito pognal proti njemu. Zadel ga je z glavo, ga podrl in nato stisnil ob tla. K sreči je bil v bližini tudi delavec z bližnje farme, iz katere je bil očitno bik doma in žival umaknil pred prestrašenim domačinom. Na pomoč so priskočili postojnski reševalci, ki so Prestrančana oskrbeli in ga z lahkimi poškodbami odpeljali na zdravljenje.

Znake za opozorila lahko živali kažejo na različne načine. Gre za spremembo drže in položaja telesa, posameznih delov telesa, denimo repa in ušes, lahko se preteče oglašajo in proizvajajo različne neobičajne glasove. Živali sicer na videz delujejo mirno, prijazno in udomačeno, vendar le, če se v svojem okolju in se ne počutijo ogrožene. Poseganje na njihov teritorij, neznane kretnje in pojav neznanih ljudi pa razumejo za ogrožanje in za vsiljivce ter zato napadejo. Tako se je zgodilo tudi v opisanem primeru.

Pogosto nastanejo najbolj nepredvidljive razmere, v katerih moramo ukrepati po lastni presoji in na podlagi pridobljenih izkušenj. Vendar pa se lahko na nekatere postopke in reagiranje živali vnaprej pripravimo in jih tudi predvidimo. Tako bomo ohranili lastno zdravje in zdravje živali ter preprečili panične, nekontrolirane reakcije ljudi.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

---