Trakulja v glavi

O trakulji sicer ljudje nekaj vedo, a vse manj, saj se vesti o tem, da ima kdo trakuljo, ne pojavljajo pogosto. Nedavna novica iz Anglije je toliko bolj šokantna - pri nekem 50-letnem moškem so trakulje odkrili v možganih, in to po dolgotrajnih glavobolih. Kako je to možno? Kje vse se lahko pojavi trakulja v človeškem telesu in zakaj se to zgodi?

Trakulje (Cestoda) so ena izmed skupin ploskih črvov. Odrasli osebki živijo v prebavnem traktu vretenčarjev; v telesu različnih živali živi cel zarod. Značilna je hiper produkcija potomcev, saj izležejo na milijone jajčec. So hermafroditi - obojespolniki. Pred gostiteljevimi obrambnimi mehanizmi se ščitijo z ugreznjeno ovojnico. Imajo odrivke, ki spominjajo na člene pri višje razvitih živalih. V vsakem odrivku so spolni organi in prebavila.

Pri 50-letniku, ki je štiri leta trpel neznosne glavobole in je imel epileptične napade, so zdravniki predpisovali zdravila, šele magnetna resonanca glave pa je razkrila, da je gostitelj redke vrste trakulje, s katero se je najverjetneje okužil na Kitajskem. Moškega so operirali britanski strokovnjaki, ki so ugotovili, da se je zajedalec premikal po njegovih možganih, in sicer na razdalji petih centimetrov.

Gre za zelo redko obliko trakulje, ki je v Veliki britaniji še niso opazili. Latinsko se imenuje Spirometra Erinaceieuropaei. Ta zajedalec povzroča huda vnetja, ki lahko pripeljejo do epileptičnih napadov, hudih in dolgotrajnih glavobolov, celo do izgube spomina. Domnevajo, da se je moški okužil, ko je jedel rečne rake ali surovo meso plazilcev, lahko pa tudi s posebnim kitajskim tradicionalnim zdravilom, narejenim iz surovega žabjega mesa. Oboleli je namreč pred leti živel na Kitajskem, zadnjih nekaj let pa na vzhodu Anglije. Težave so opazili že leta 2008, ko so se pojavili glavoboli. Sledili so napadi, kratke izgube spomina, imel je tudi težave z vonjem. Šele z magnetno resonanco glave so našli vzrok vseh težav. Po odstranitvi trakulje se mu je izboljšalo zdravstveno stanje. Okužba najbrž ne bo pustila trajnih posledic.

Zajedalska bolezen

Obolevanja zaradi trakulje pa poznamo tudi pri nas. V preteklosti so bila zelo pogosta, a smo trakulje s pomočjo predpisanih ukrepov že skoraj izkoreninili.

Človeška trakuljavost je namreč zajedalska bolezen, ki jo povzročata dve vrsti trakulj - goveja in svinjska trakulja. Njune ličinke živijo v mišicah goveda in prašičev. Okužbi s trakuljami pravijo tudi bolezen umazanih rok in nehigienskega načina življenja. Nosilci trakulje izločajo jajčeca v okolje in če nimajo bolezenskih znakov, se bolezen lahko prenaša v okolje. Zadnja leta beležimo v Sloveniji od deset do 15 prijavljenih primerov trakuljevosti na leto.

Goveja ali progasta trakulja ( Tenia Saginata ) - odrasel parazit živi v tankem črevesju človeka (končnega gostitelja), ličinke te trakulje pa živijo v vmesnem gostitelju - govedu. Je največja trakulja pri človeku, povprečno je dolga tri do štiri metre, lahko zraste do 12 metrov. Glava trakulje je velika 1,5 do 2 milimetra, ima štiri priseske, sledijo členki (odrivki ali proglotidi) z jajčeci. V zadnjih členkih so zrela jajčeca, ki se izločajo s človekovimi iztrebki v okolje. Odrasla trakulja lahko živi deset do 15 let.

Govedo (vmesni gostitelj) se okuži z zaužitjem jajčec trakulje - na pašnikih, ki jih gnojijo s primešanimi človekovimi iztrebki (denimo ob neurejenih gradbiščih in govejih farmah in po poplavah). Iz jajčec se sprosti onkosfera (ličinka s šestimi kaveljčki), ki skozi črevesno steno potuje v krvni obtok. Po krvi pride v različne organe in skeletno mišico. Po desetih tednih se iz onkosfer razvijejo ikrice oziroma cisticerke (ličinke, polne tekočine, glavica že ima priseske), ki se naselijo v skeletni mišici, srčni mišici in v trebušni preponi, jeziku. Ikrica (belkaste barve, ovalna, velika 8x5 mm) lahko raste še nekaj tednov, lahko tudi odmre. Človek se okuži z uživanjem surovega mesa ali slabo toplotno obdelanega mesa, ki je okuženo z ikrami. Prebavni sokovi v človekovem črevesju ovoj ikre razkrojijo in iz mehurčka se razvije glavica. Ta se prisesa na sluznico in v treh mesecih zraste trakulja, ki povzroča hiranje gostitelja in drisko, v iztrebkih vidimo členke ali odrivke. Posamezni členki se gibljejo in jih najdemo tudi na perilu ali posteljnini.

Prašičja ali ozka trakulja ( Taenia Solium ) - odrasel parazit živi v tankem črevesju človeka (končni gostitelj), ličinke živijo v vmesnem gostitelju - prašičih. Človek je lahko vmesni gostitelj, ko se okuži z jajčeci trakulje. Odrasla trakulja je dolga 2,5 do 3,5 metra, lahko zraste do sedem metrov. Na glavi, veliki milimeter, ima štiri priseske, na temenu je izrastek z dvema vencema kaveljčkov. Glavi sledi vrat, nato sledijo členki (odrivki ali proglotidi) z jajčeci. V zadnjih členkih so zrela jajčeca, ki se izločajo s človekovimi iztrebki v okolje.

Prašičja trakulja je razširjena po vsem svetu, predvsem v deželah, kjer ljudje uživajo toplotno neobdelano svinjsko meso in suhomesnate izdelke - v deželah južne Evrope, južne Amerike, Afrike, Indije, Kitajske (razen tam, kjer zaradi verskih razlogov ne uživajo svinjskega mesa).

Človek se okuži z uživanjem surovega ali premalo toplotno obdelanega svinjskega mesa ali mesnega izdelka, ki je okužen z ikrami, z uživanjem jajčec parazita, ki so na živilih (zelenjava, sadje) in v vodi, ki je kontaminirana z iztrebki trakuljavega človeka, lahko pa tudi prek umazanih rok. Ko zaužije okuženo hrano ali vodo, kjer so jajčeca trakulje, ta pridejo v prebavila, želodčni encimi raztopijo plašč jajčec, sprostijo se onkosfere (ličinke s tremi pari kaveljčkov), ki prodirajo v črevesno steno, vdrejo v krvni obtok in pridejo s krvjo v mišice, očesno zrklo ali možgane. Po nekaj mesecih se ličinke razvijejo v ikre (cisticerke). Okužbo z jajčeci svinjske trakulje imenujemo cisticerkoza. Ko prašič zaužije jajčeca trakulje, se sprostijo onkosfere, ki prodrejo črevesno steno in, podobno kot pri okužbi človeka, pridejo s krvjo v vratno mišičje, medrebrno mišičje, jezik. Tu se ličinke razvijejo v ikre. Pri okužbi človeka z ikravim mesom se v tankem črevesju človeka razvije spolno zrela trakulja (redkeje dve ali več). Obolenje imenujemo Teniaza.

Da ne pride do okužbe, moramo meso vedno dobro toplotno obdelati, notranja temperatura mesa med pripravo mora biti vsaj 74 stopinj Celzija. Temeljito si moramo umivati roke po uporabi sanitarij, pred pripravo hrane, predvsem pa pred jedjo. Ljudi, okužene s trakuljo, je treba takoj zdraviti. Sveže meso pa kupujmo le pri preverjenih dobaviteljih, ki imajo zagotovljeno sledljivost (meso s poreklom). Pri zakolu je treba obvezno opraviti veterinarski pregled mesa.

Takšne predpise pri nas upoštevamo, v nekaterih delih sveta pa ne. Zato moramo biti previdni, ko potujemo drugam in paziti tudi, kajzaužijemo.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

---