Temelj je strokovno timsko delo z bolniki

V nekdanji Jugoslaviji je bil 29. november - Dan republike, najpomembnejši praznik. Ta dan je tesno povezan z oddelkom interne medicine v izolski bolnišnici (SBI). Nekaj dni pred tem praznikom so se pred tremi desetletji, leta 1984, v tretje in četrto nadstropje takratne novogradnje na izolskem hribu kot drugi bolnišnični oddelek iz Ankarana začele seliti službe in dejavnosti interne medicine, do takrat umeščene v objektih v Ankaranu. Hkrati pa na ta dan praznujejo 60. obletnico delovanja interne medicine v Istri. Na častitljiva jubileja so se nedavno spomnili s strokovnim seminarjem in srečanjem v Portorožu.

Sedanji predstojnik oddelka, prim. Jani Dernič poudarja, da teh jubilejev ne bi bilo, če teh dejavnosti ne bi narekovale potrebe pred več kot šestimi desetletji, saj je bila oskrba bolnikov dotlej v Istri namenjena zgolj le tako imenovanemu podpornemu zdravljenju.

“Interna medicina je najprej začela delovati v Kopru, v stavbi, ki je bila kasneje namenjena ginekologiji in porodništvu. Šele zatem se je interna medicina preselila v Ankaran, nato po treh desetletjih v Izolo, kjer pa zdaj prav tako delujemo že tri desetletja kot oddelek interne medicine,” opisuje Dernič.

Interdisciplinarno zdravljenje

V zgodovini oddelka je preselitev v stavbo nad Izolo svojevrsten mejnik, saj gre za začetek intenzivnega razvoja vseh dejavnosti tega oddelka. “Veja medicine, ki je v preteklosti veljala za konzervativno in v veliki meri le za podporno, je postala vse bolj invazivna in diagnostično-terapevtska, tako pa se je razvijal tudi naš oddelek. Internistična obravnava je postala v tedanji novi bolnišnici pomemben del interdisciplinarne obravnave bolnika. Uspehov in pomembnih dosežkov v diagnostiki ter terapiji ne bi bilo brez sodelovanja drugih sodelavcev v SBI,” poudarja predstojnik in dodaja, da zelo dobro sodelujejo z radiologi, kirurgi, patologi, specialisti s področja otorinolaringologije, nuklearne medicine, laboratorijske medicine in z vsemi drugimi službami.

V šestdesetih letih, še zlasti pa v zadnjem desetletju, se je korenito spremenil način obravnave bolnikov, ob tem se je radikalno skrajšala ležalna doba, izjemno pa je naraslo število različnih invazivnih posegov. “Da smo vsemu temu uspešno kos, je zasluga tako zdravnikov kot medicinskih sester in tehnikov. Za razvoj našega oddelka pa je odločilnega pomena izjemna zavzetost osebja za nenehno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje. Na novo pridobljena znanja sproti uvajamo v delo,” izpostavlja Dernič.

Veliko novih načrtov

Praznovanje teh dveh jubilejev je priložnost tudi za nove načrte in želje. Poleg tega, da si bodo prizadevali za zaposlitev novih zdravnikov specialistov, saj so na vidiku upokojitve in bodo torej potrebne sveže moči (nekaj specializacij in usposabljanj imajo že odobrenih in potekajo), pa jih po Derničevih besedah čaka še vrsta strokovnih izzivov.

Kot se razvijajo te dejavnosti v medicinski znanosti, tako so nujna nenehna posodabljanja in izpopolnjevanja tudi v regionalnih bolnišnicah. Gre za uvajanje novih diagnostičnih metod, obravnave bolnikov po sodobnih merilih in standardih in specifične obravnave, prilagojene vsakemu bolniku in njegovemu zdravstvenemu stanju posebej. “Najpomembnejše pa je, da delamo v timu skupaj in usklajeno različni strokovnjaki, da je timsko delo temelj celotnega zdravljenja, v prid bolnika in njegove obravnave na visoki strokovni ravni,” je prepričan Jani Dernič.

Vstop v novo obdobje

V zborniku, ki so ga pripravili ob jubilejih, se zdravnik Rok Stopar spominja korenitih sprememb v delu, ki so nastale ob preselitvi tega oddelka iz Ankarana v novo stavbo nad Izolo: “Velika sprememba v načinu dela v novem okolju je bila 24-urna dostopnost številnih diagnostičnih postopkov, ki so bili v ankaranski bolnišnici na voljo le med delavniki in še to le dopoldne. Poleg laboratorija je bil dostop do RTG preiskav, nekaterih tudi 24 ur vseh sedem dni v tednu. Enako ali morda še bolj je bila pomembna možnost stalne konzultacije s specialisti drugih strok. Internemu oddelku se je pridružila še ambulantna dejavnost dermatovenerologije. S prihodom novih mladih zdravnikov specialistov se je koronarna enota kmalu po selitvi postopno pričela preoblikovati v internistično intenzivno enoto, kjer so se poleg bolnikov z akutnim miokardnim infarktom zdravili še bolniki z drugimi internističnimi kritičnimi stanji.”

Opisuje tudi, da so pod skupno streho v osemdesetih letih začeli uvajati ultrazvočne preiskave srca, sodobni endoskopi so jim omogočili kakovostnejše preiskave celotnega prebavnega trakta, nuklearna dejavnost je postala bogatejša za sodobno gama kamero, z njeno pomočjo so začeli opravljati scintigrafske preiskave vseh organov.

Prav tako se je izpopolnjevala dializna dejavnost, sladkorno bolezen so pričeli zdraviti s humanimi insulini, ves čas pa tesno sodelujejo tudi s koprskim diabetičnim dispanzerjem. Posodabljati se je začela tudi dejavnost gastroenterologije, obenem so začeli opravljati diagnostične in terapevtske endoskopske posege v prebavilih. Ti specialisti opravljajo kolonokopije tudi za državni preventivni program SVIT, ki si prizadeva odkriti predrakave in rakave spremembe na prebavilih v čim zgodnejši fazi bolezni. S pomočjo novih metod zdravljenja in sodobne nove opreme je dobila zagon tudi koronarna in intenzivna enota. Bolnišnica je dobila tudi revmatološko ambulanto.

Leta 2001 je SBi pridobila del programa pulmologije, izvajati je pričela funkcionalno diagnostiko s spirometrijo z difuzijo in invazivno pulmološko diagnostiko z upogljivim bronhoskopom, CT vodene transtorakalne drenaže ter predihovanje s CPAP na oddelku.

Poseben mejnik pa je tudi leto 2006, ko so pričeli izvajati invazivno srčno diagnostiko z žilnimi posegi na koronarnih žilah. Tri leta zatem je sledilo vstavljanje srčnih spodbujevalcev in timu se je pridružil tudi kirurg. Na te posege prihajajo tudi bolniki iz drugih območij države, največ z Gorenjske, Dolenjske in delno Notranjske.

Del internega oddelka je ves čas tudi nevrološka dejavnost, ki se je strokovno zelo okrepila, zato bolnike zdravijo s pomočjo najsodobnejših metod. Že nekaj let tesno sodelujejo z MC Medicorjem in njihovim kardiokirurškim timom. Na ta način je zaokrožena celovita obravnava bolnikov z obolenji srca. Oddelek je kot prvi v Sloveniji pridobil usmerjenega specialista nefrologa, danes imajo dva, prav tako kot tudi dva specialista pnevmologa, novo področje pa je hematologija, ki je začela kot ambulantna dejavnost.

Deloma na oddelku obravnavajo in zdravijo tudi rakave bolnike, vendar si prizadevajo, da bi to dejavnost še razširili in okrepili. Nekaj kemoterapevtskega zdravljenja sicer že opravljajo, a glavnina rakavih bolnikov mora za zdaj še vedno potovati na kemoterapije v ljubljanski onkološki inštitut, kar je za te bolnike zelo naporno.

Dodajmo, da je interni oddelek po številu postelj največji bolnišnični oddelek v SBI, saj k njemu sodi tudi dejavnost intenzivne nege. Za bolnike na tem oddelku skrbi 28 specialistov – specialisti interne medicine, gastroenterologije, kardiologije, vaskularne medicine, nevrologije, infektologije, nefrologije, pnevmologije, intenzivne medicine, dermatovenerologije. Ob njih je osemnajst zdravnikov specializantov, 29 diplomiranih medicinskih sester, sto srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, fizoterapevtka in deset zdravstvenih administratork.

JASNA ARKO

---