Stroka poziva k cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu

Za klopnim meningoencefalitisom sta lani v Sloveniji zbolela dva človeka, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Vseeno pa predstavniki UKC Ljubljana in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pozivajo k cepljenju proti tej bolezni, saj so lahko posledice zelo hude. Približno odstotek obolelih umre, pet odstotkov pa jih ostane invalidov.

LJUBLJANA > Cepljenje je edini učinkovit način preprečevanja klopnega meningoencefalitisa, so na današnji novinarski konferenci poudarili Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, predstojnik infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Franc Strle in Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Redno se cepi med sedem in osem odstotkov prebivalcev

Redno se proti klopom cepi le med sedem in osem odstotkov prebivalstva, kar je po mnenju Grgič Vitkove nizka precepljenost, sploh ker Slovenija sodi med visoko endemična območja s klopnim meningoencefalitisom. Pred vbodi klopov se lahko tudi zaščitimo s primernimi oblačili in repelenti, a ti ukrepi niso tako učinkoviti.

Cepiti se je priporočljivo še v hladnem obdobju leta, da pred obdobjem, ko se več zadržujemo v naravi, dobimo ustrezno zaščito, je dodal Strle.

Za meningoencefalitisom zboli okrog 250 ljudi na leto

Ponavadi za klopnim meningoencefalitisom v Sloveniji na leto zboli okoli 250 ljudi. Lansko leto pa je bilo po besedah Grgič Vitkove manj obolelih verjetno zaradi slabšega vremena, zaradi česar se ljudje niso toliko zadrževali v naravi.

A kot je opozorila Avšič Župančeva, zadrževanje v gozdu ni nujen pogoj za vbod klopa. Raziskava, ki so jo opravili na inštitutu, namreč kaže, da se jih več kot 95 odstotkov okuži blizu doma. Največ jih zboli ponavadi v juliju, če je topla jesen tudi v septembru in oktobru.

Ob ugrizu se virus prenese na človeka v 90 odstotkih

V Sloveniji je okuženih odstotek klopov, a je prenos s klopa na človeka zelo hiter. Ob ugrizu okuženega klopa se virus prenese na človeka v 90 odstotkih. Tako nam nič ne pomaga, če klopa hitro odstranimo po vbodu, pač pa hitra odstranitev klopa pomaga pri preprečevanju lymske borelioze, bolezni, ki jo prav tako prenaša klop in je bistveno pogostejša kot klopni meningoencefalitis.

Da bi potrdili, ali je posameznik zbolel za klopnim meningoencefalitsom, je treba opraviti laboratorijske preiskave, ki jih opravljajo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, saj simptomi in klinični znaki niso dovolj značilni. Rezultati raziskav so znani v nekaj urah.

Zdravila ni in ga ne bo še najmanj pet let

Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa se po Strletovih besedah pojavijo teden do dva po vbodu klopa oziroma okužbi. Pri človeku se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Nato ti znaki za kratek čas izzvenijo in nato nastopijo visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko tudi motnje zavesti.

Pri 10 odstotkih obolelih pride tudi do prizadetosti hrbtenjače, kar se odraža v ohromitvi določenega dela telesa. Kot posebej problematično pa je navedel, da se hude ohromitve ponavadi ne popravijo in človek ostane invalid celo življenje.

Zdravila, s katerim bi vplivali na virus, potem ko je oseba že obolela, ni, pravi Strle. Po njegovih besedah tudi ni upanja, da bi do takšnega zdravila prišli v prihodnjih petih letih.

STA

---