Sršeni v Istri

Zadnje dni ljudi na socialnih omrežjih vznemirja posnetek s koprskega podeželja: velika žuželka. Kot piše, je to “ogromen čmrlj”. Ljudi zanima, za kakšno žuželko gre in ali je nevarna za ljudi.

Azijski sršen Foto: Scott Camazine
Azijski sršen Foto: Scott Camazine

Velika naj bi bila približno štiri centimetre. Ljudje se sprašujejo, od kod izvira, saj je doslej v Istri ni bilo opaziti.

Že lani so se v medijih pojavljale bombastične novice o domnevno nevarnem azijskem sršenu, ki naj bi ga najprej opazili v Franciji, od koder se je hitro širil po Evropi. Opazili naj bi ga bili tudi na Hrvaškem in pri nas. Velik naj bi bil pet do šest centimetrov, pik pa smrtonosen. Da ne bi zavladala panika, navajamo podatke o sršenih.

Sršen spada med insekte, sodi med kožekrilce (Himenoptera), v rod Vespidae. Je največji med našimi osami, ima razširjeno glavo in oprsje. Značilen je progast zadek, doseže velikost do 30 milimetrov. Na svetu je znanih približno 22 vrst sršenov. V Evropi sta avtohtoni dve - Vespa crabro in Vespa orientalis.

Na jugovzhodu Francije so leta 2004 odkrili dotlej neznano vrsto sršenov v Evropi - Vespa velutina nigrithorax. Od tod naj bi se razširil po Evropi in povzročal veliko škodo v čebelarstvu - napada panje.

Zanj je značilna temna obarvanost po hrbtu, velik je do 25 milimetrov. Preostale lastnosti so podobne tistim navadnemu sršenu. Avtohtona vrsta napada posamezne čebele, ta sršen pa panje. Ti sršeni lebdijo nad panji, lovijo stražarje in druge čebele, ki izletavajo, odgriznejo jim glavo, krila, zadek. Iz oprsja naredijo kroglice in jih odnesejo v svoja gnezda za hrano ličinkam. Ko uničijo stražarje, vdrejo v panj in ga zavzamejo ter pomorijo vse čebele. Evropske vrste čebel še niso razvile sistema obrambe pred njimi, kar so že storile nekatere čebelje vrste v Aziji. Najbrž se zato zdaj ta vrsta sršena v Evropi tako uspešno razvija.

Raziskave so pokazale, da lahko vrsta azijskega sršena piči tudi človeka, prav tako kot avtohtona domača vrsta sršena. Posledice pika so podobne. Ta podvrsta ne predstavlja dodatne nevarnosti, saj nima močnejšega strupa in ni bolj agresivna od domačih vrst. Večja nevarnost nastane, če se približamo gnezdu na manj kot pet metrov razdalje. Ker se počutijo ogroženi, napadejo. Ker pa ta vrsta gradi gnezda na drevesih, v krošnjah, je možnost za napad manjša.

Širjenje te nove vrste je odvisno od več dejavnikov: bistven je klimatski, sledijo prisotnost drugih vrst, razvitost čebelarstva in sposobnost zalegati večje kolonije z do 15.000 osebki. Ima pa tudi manj naravnih sovražnikov.

Znova se potrjuje, da ta vrsta, podobno kot vse druge živalske vrste, uspešno izkorišča tako imenovano ekološko nišo - v njej najde ugodne pogoje za hiter in uspešen razvoj. Uradni podatki navajajo, da pri nas ni opaziti povečane prisotnosti sršenov. Pojavljajo se kot običajno v tem času.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.


Najbolj brano