Spopad z lakoto, zahteven izziv
Zdravje
26. 02. 2019, 15.01
, posodobljeno: 28. 05. 2019, 17.17
Prehranjevanje z vedno enakimi obroki ogroža prihodnost preskrbe s hrano, človeštvo svari organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo FAO. Ker je človeštvo pri prehrani vse bolj odvisno od ozkega izbora vrst, se v naravi manjša biotska raznovrstnost.
V razvitih državah, kjer večina ne čuti pomanjkanja, se jedilnik v
povprečju omejuje le na ozek izbor živil. Foto: /
Tako navaja prvo minule dni objavljeno poročilo te vrste pri FAO. Opozarjajo, da se kopičijo dokazi, da se biotska raznovrstnost v prehrani manjša na vseh področjih. To pa že resno ogroža preskrbo s hrano in okolje, poroča francoska agencija AFP.
Sporočilo FAO navaja: “Ko enkrat izgubimo rastline, živali ali mikroorganizme, ki so ključnega pomena v prehranskem sistemu, jih ne moremo več dobiti nazaj!”
821
milijonov ljudi trpi zaradi kronične lakote
Ugotavljajo tudi, da kljub možnosti, da bi v prehrani lahko uporabljali približno 6000 vrst rastlin, se na naših krožnikih znajde v povprečju manj kot 200 vrst, izmed teh pa najpogosteje samo devet.
Biotska raznovrstnost pripomore k boljši odpornosti sistemov agrikulture pred različnimi šoki, kot so na primer izbruhi bolezni ter spremembe okolja. V poročilu so za zgovoren primere drastičnega upada v proizvodnji hrane navedli krompirjevo plesen, ki je pred 150 leti privedla do velike lakote na Irskem. Navajajo tudi primer izgube tropske rastline taro na Samoi pred 30 leti.
V Latinski Ameriki in na Karibskih otočjih, ki so sicer zelo bogata območja biotske raznovrstnosti, je ogroženih največ vrst divje hrane. Med takšnimi primeri tamkaj so ribe in žuželke.
Nekatere države sicer že uvajajo prakse, ki so prijazne do biotske raznovrstnosti. Vendar je treba storiti še veliko več. Med nujnimi ukrepi morajo biti tudi preoblikovanje prakse ribolova in dodajanje novih vrst poljskih pridelkov. Predvsem vlade in mednarodna skupnost bi morale okrepiti boj proti zmanjšanju biotske raznolikosti, svari FAO.
Izpostavlja še, da je treba nujno svetovno verigo s prehrano celovito zaščititi. Že zdaj namreč 821 milijonov ljudi trpi zaradi kronične lakote. Do leta 2050 naj bi se število ljudi na svetu povečalo s 7,7 milijarde na 10 milijard. Tolikšno število pa bo potrebovalo še veliko več hrane.