Slovo od klobas in hamburgerjev?

Predelano meso (mesni izdelki) in tudi rdeče meso nasploh, povzročajo raka na debelem črevesu, sporoča mednarodna agencija za raziskave raka IARC, del Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ) dodaja, da na teden nihče ne bi smel pojesti več kot 300 gramov rdečega ali piščančjega mesa.

SLOVENIJA, SVET > Po priporočilu NIJZ naj bi bil naš jedilnik pester, sestavljen iz veliko zelenjave, sadja in, skladno s prehransko piramido, preostalih živil. Po pojasnilu NIJZ mesnine ne bi bile škodljive, če ne bi vsebovale umetnih dodatkov, kamor sodijo konzervansi in drugi kemični aditivi.

Klobase in slanina, krivca za raka

Opozorila SZO o verjetni škodljivosti rdečega mesa za zdravje niso novost, jih pa na novo potrjuje najnovejša raziskava IARC. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki je ena od vej SZO, med drugim navaja, da prehranjevanje s klobasami, šunko in drugim predelanim mesom, verjetno pa tudi z rdečim mesom, povzroča raka na debelem črevesu.

Med rdeče meso štejejo govedino, teletino, svinjino, jagnjetino, ovčetino, kozje in konjsko meso. Med predelano meso pa med drugim hrenovke, klobase in konzervirano meso; načini predelave pa vključujejo soljenje, prekajevanje, fermentacijo ali dimljenje.

IARC je namreč analizirala več kot 800 študij, ki so raziskovale povezave med prehranjevanjem z mesom in rakom. Za posameznika, ki uživa predelano meso, je tveganje, da zboli za rakom, statistično majhno, a narašča s količino takšnega zaužitega mesa. Vsaka 50-gramska porcija predelanega mesa na dan za 18 odstotkov povečuje tveganje za raka na debelem črevesu in danki, navaja IARC.

Poročilo je pripravilo 22 strokovnjakov iz desetih držav. Vsebuje dokaze, ki podpirajo trditve o karcinogenih učinkih uživanja rdečega mesa, predvsem ko gre za raka na debelem črevesu in rektumu, pa tudi na slinavki in prostati.

Nevarni zlasti aditivi

Poročilo zbuja preplah tudi v Sloveniji, tako pri mesni industriji, ki se boji upada prodaje, kot pri potrošnikih. Oglasili pa so se tudi ponudniki ekološko pridelanega rdečega mesa, ki sicer svetujejo pester jedilnik, ne le uživanje mesa, mirijo pa, da je njihovo meso zaradi ekološke pridelave kakovostno, sledljivo in nadzirano od pridelovalca - kmeta do trgovinskih polic, torej do potrošnika.

Strokovnjak za prehrano v NIJZ, mag. Matej Gregorič, priporoča uživanje mesa največ dva do trikrat na teden, a le v kombinaciji z drugimi zdravimi živili.

Po poročilu IARC je z rdečim mesom in mesnimi izdelki najbolj povezan rak na debelem črevesu, nakazana pa je tudi povezava z rakom na želodcu, žlezi slinavki in dojki, vendar dokazi niso povsem prepričljivi.

Odsvetuje uživanje mastnih, konzerviranih in predelanih izdelkov iz mesa. Iz jedilnika naj bi izpustili tudi na visoki temperaturi termično obdelane mesne izdelke, zlasti ocvrte in pečene pri previsoki temperaturi. Poudarja, da zdravju škodijo predvsem izdelki, ki so jim dodani konzervansi, barvila, ojačevalci okusov in drugi kemični aditivi.

NIJZ dodaja, da SZO že več kot desetletje opozarja, da je meso, če ga ne uživamo, kot je priporočeno, dejavnik tveganja za razvoj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, obolenj zobovja in osteoporoze, prav tako je dejavnik tveganja za razvoj rakavih obolenj.

Nacionalna priporočila zdravega prehranjevanja omenjajo tudi rdeče meso, a le 300 gramov na teden. Meso naj bi bilo kuhano, dušeno in pečeno brez maščob.

Glede mesnin, če brez njih ne gre, svetujejo le tiste z vidno strukturo mesa (šunka, piščančje prsi) in ne tistih, kjer je struktura homogena (denimo barjene klobase). Pri nakupu je treba preveriti vsebovan delež mesa, soli, maščob in predvsem aditivov.

JA

---