Slabi odnosi in bolni delavci - ogledalo vodilnih v podjetjih

Promocija zdravja na delovnem mestu ni le kup strokovnih navodil in gradiv na papirju, je vsebina, ki lahko pripomore k boljši delovni učinkovitosti in s tem k večjemu izkupičku podjetja. Pa vendar se delodajalci in tisti, ki o tem v podjetjih odločajo, tega ne zavedajo dovolj in ne poskrbijo, da bi zaposleni delali v zdravem okolju. Zato se je ta mesec začel nacionalni projekt Znanje za zdravje delavcev - za pomoč, usposabljanje, razbijanje stereotipov in spreminjanje miselnosti tistih na vodilnih mestih v podjetjih in vseh zaposlenih nasploh.

Zdravniki poudarjajo, da pretiran nadzor, slaba organizacija 
dela, pritiski in slabi medosebni odnosi vodijo pri vse več 
zaposlenih v  stres, ta pa botruje še pojavu drugih bolezni in s 
tem vse več bolniškim odsotnostim.
Zdravniki poudarjajo, da pretiran nadzor, slaba organizacija dela, pritiski in slabi medosebni odnosi vodijo pri vse več zaposlenih v stres, ta pa botruje še pojavu drugih bolezni in s tem vse več bolniškim odsotnostim.  

Nacionalni projekt Znanje za zdravje delavcev so izdelali Obalna sindikalna organizacija (OSO), Konfederacija sindikatov 90 (KS90), Inštitut za produktivnost in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

O zdravju delavcev ne razmišljajo

Zakaj so se tega projekta lotili, odgovarjajo s podatkom, da zdaj v Sloveniji le manjšina delovnih organizacij izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu, čeprav ta prinaša številne koristi tako delodajalcem kot tudi zaposlenim.

Ta mesec so pognali projekt Znanje za zdravje delavcev, ki vsebuje izpeljavo usposabljanja za promocijo zdravja na delovnem mestu s poudarkom na psihosocialnih tveganjih, načrtu za promocijo zdravja in prenosu znanja v prakso.

Da je ozaveščanje o pomenu zdravih delovnih mest in krepitve zdravja tudi na delovnem mestu še kako nujno, potrjuje tudi podatek, da zaposleni tretjino ali celo več svojega časa preživijo na svojih delovnih mestih.

Delo in zdravje žrtvi slabih odnosov, stresa, mobinga ...

Na delovnem mestu pa so zaposleni pogosto izpostavljeni nevarnim dejavnikom, ki lahko škodljivo vplivajo na njihovo zdravje. Mednje sodijo tudi - in v zadnjem času vse bolj - psihosocialni dejavniki tveganja. Ti so: vsiljen tempo dela, slabi medosebni odnosi, pomanjkanje avtonomnosti pri delu, zastraševanje, pretiran nadzor, manipuliranje nadrejenih s podrejenimi, zaničevanje, podcenjevalen odnos vodilnih do podrejenih, celo mobing in načrtno blatenje ugleda ter integritete posameznika ...

“Psihosocialni dejavniki tveganja zaposlene vodijo v stres, dolgotrajna izpostavljenost stresu pa lahko privede do izgorelosti in cele vrste drugih resnih zdravstvenih težav,” opozarja Ada Hočevar z NIJZ in dodaja: “Najbolj so zaradi stresa ogroženi tisti, ki imajo zahtevno delo, pa nobenega vpliva na delovne obremenitve in procese. Pa tudi tisti s preveč nalogami, tisti, ki jih delo ne zadovoljuje, in tisti, ki imajo negotova delovna mesta.”

Preobremenjenost vodi v izgorelost

Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ navaja, da je po podatkih raziskave CINDI, v Sloveniji opravljene leta 2012, pri nas kar 60 odstotkov odraslih kot vzrok za doživljanje stresa navedlo obremenitve na delovnem mestu. “Zato je nujno potrebno, da se delodajalci zavzamejo za sprejemanje ukrepov, ki odpravljajo in znižujejo vplive psihosocialnih tveganj oziroma za promocijo zdravja, ki bi jo tudi sami morali vzeti zelo zares.”

Strokovnjaki izpostavljajo, da bi se delodajalci in tisti, ki so jih namestili na vodilna in vodstvena delovna mesta, morali zavedati, da je le zadovoljen delavec, ki dela v sproščenem okolju, brez pritiska, ustvarjalen in visoko produktiven. Na ta način pa je tudi kakovost dela višja. Če vsega tega ni, je tudi to znak, da je delovno okolje nezdravo in da je krivdo treba pripisati tistim, ki delovne procese načrtujejo in vodijo.

Le manjšini je mar

Od decembra leta 2011 je v veljavi zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11). Ta zakon določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu ter načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Seveda promocijo tudi v smislu vzpostavljanja zdravih medsebojnih odnosov, zdrave delovne klime in zdravega vzdušja na delovnem mestu.

Damjan Volf iz Obalne sindikalne organizacije - Konfederacije sindikatov 90 Slovenije pa ugotavlja: “Ogromno podjetij v Sloveniji še vedno ne izvaja promocije zdravja v skladu z zakonodajo. V veliki večini promocija zdravja na delovnem mestu tudi ni sestavni del izjave o varnosti z oceno tveganja, kar je posledica pomanjkanja volje in znanja vseh sodelujočih. Premajhno je tudi zavedanje, da promocija zdravja na delovnem mestu pomeni sistematične, ciljne ukrepe in aktivnosti. Začeti pa bi bilo dobro najprej - pri sebi.”

Namen promocije zdravja na delovnem mestu je izboljšanje splošnega zdravja in dobrega počutja zaposlenih. Gre za proces spreminjanja fizičnega in socialnega okolja ter življenjskega sloga, kar mora biti skupen interes delodajalcev in zaposlenih. “Pri procesu promocije zdravja je bistveno, da so vanj vključeni vsi zaposleni pod enakimi pogoji ter da se zares upoštevajo njihove potrebe in stališča glede izboljšav organizacije dela, delovne klime in delovnega okolja,” svetuje Volf.

Projekt so pripravili strokovnjaki iz NIJZ, OSO, KS90 in inštituta za produktivnost. Predvideva usposobitev sindikalnih zaupnikov in članov sindikata, predstavnikov kadrovskih služb, služb varstva pri delu in drugih zaposlenih, da bodo laže in učinkoviteje skrbeli za zdravje v svojih kolektivih. Izdali bodo priročnik za pomoč pri izpeljavi tega projekta, ki ima za cilj postopno izboljševati razmere na področju zdravja zaposlenih. Podatki kažejo, da so delavci v vse hujšem stresu, odnosi na delovnih mestih v kolektivih pa vse bolj zastrupljeni. S tem projektom naj bi tudi zmanjšali odsotnosti z dela in prispevali k dobremu počutju zaposlenih. Brezplačna usposabljanja bodo oktobra letos in februarju prihodnje leto v ankaranski Adriji in na Debelem rtiču. Več o projektu je na voljo na spletnem naslovu www.znanje.zdravje-delo.si/. Projekt sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Vsak vloženi evro se obrestuje in pomnoži

Promocija zdravja na delovnem mestu prinaša koristi tudi delodajalcem, opozarjajo strokovnjaki in jih svarijo, naj ne bodo kratkovidni: “Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu se vsak vložen evro v promocijo zdravja na delovnem mestu povrne z 2,4 do 4,8 evra,” navaja dr. Klemen Podjed z Inštituta za produktivnost.

Z vlaganjem v promocijo zdravja na delovnem mestu se namreč zmanjšajo stroški, ki jih povzročajo bolniške odsotnosti, zmanjša se fluktuacija delavcev, povečuje se produktivnost, več je kakovostnih in kreativnih predlogov zaposlenih za izboljšanje dela in proizvodov, zapsoleni so ustvarjalni in čutijo večjo pripadnost delovnemu kolektivu ter njegovim poslovnim uspehom ...

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND, 2011) med koristmi promocije zdravja ugotavlja zvišanje produktivnosti za do 20 odstotkov. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa pa ugotavlja, da se v takšnih pogojih za delo odsotnost z dela zmanjša od dvanajst do celo 36 odstotkov. Ob tem Podjed še navaja: “Podatki o ekonomski upravičenosti programov promocije zdravja na delovnem mestu kažejo na visoko donosnost teh programov. Vendar pa moramo upoštevati dejstvo, da je treba programe promocije zdravja izvajati nepretrgoma vsaj tri do pet let, da se pokažejo celoviti učinki.”

Dobra praksa promocije zdravja v EU namreč kaže, da najboljše rezultate organizacije dosegajo s strokovnim in kontinuiranim delom ter aktivnim in tvornim sodelovanjem delavcev in vodstva.

JASNA ARKO


Najbolj brano