Skrb za zdravo hrano je natančno predpisana

Skrb za zdravo hrano, torej tudi za zdrava živila, je eden od temeljev za zagotavljanje zdravja prebivalstva. Za to so pri nas zadolžene posebne institucije ter država s svojimi zakoni in pravilniki. Številni zakoni urejajo in določajo, kako moramo ravnati z živili, kakšna živila smejo v promet, kako in kdo to nadzoruje in kaj storiti v primeru, ko pride do ogrožanja zdravja. Gre za vrsto pomembnih ukrepov, da se prebivalstvo ne bi okužilo z nevarnimi boleznimi zaradi malomarnosti proizvajalcev in trgovcev.

Namen krovnih zakonov je zavarovati zdravje potrošnikov. Spoštovanje predpisov in dobro poznavanje pravilnih postopkov pri proizvodnji, obdelavi in transportu živil preprečujeta širjenje bolezni zaradi hrane. Zato mora vsakdo, ki dela z živili, dosledno spoštovati vse predpise in si pridobivati nova znanja.

Živila na prodajnih policah

Hrana v trgovinah mora biti zdravstveno neoporečna, ker to zahtevajo kupci in zato, ker mora biti v skladu s predpisi. Da bi to zagotovili, je treba hrano pravilno skladiščiti.

Hrana mora biti pravilno označena, imeti mora označen rok uporabe. Proizvodi, na katerih piše “najbolje porabiti do ...”, so lahko v prodaji in se konzumirajo tudi po tem datumu, lahko pa se pojavijo spremembe barve proizvoda, okusa, vitaminov in mineralov.

Proizvodov, na katerih piše “porabiti do ...”, po zapisanem datumu ne smejo več ponujati na prodajnih policah.

Takšni proizvodi so namreč neustrezni, slabe kakovosti in zdravstveno oporečni.

Preprečiti moramo vdor škodljivcev

Različne vrste škodljivcev, ki jih lahko tudi najdemo v trgovinah in skladiščih, lahko poškodujejo in pokvarijo hrano, lahko jo celo onesnažijo.

Da se to ne bi zgodilo, moramo izvajati določene postopke za odkrivanja škodljivcev in tiste za preprečevanje škode. Škodljivci lahko pridejo v skladišča s surovinami ali pa s prevoznimi sredstvi, ki prevažajo surovine in/ali že gotove proizvode.

Ločimo različne vrste skladišč, v katerih škodljivci povzročajo škodo. Našteli bomo tista najbolj pogosta.

> Skladišča surovin (silosi, talna skladišča).

Nekateri hroščki iz rodu Sitophilus se razvijajo v zrnih žitaric (pšenica, koruza, ječmen, oves, rž, riž), jih poškodujejo in onesnažujejo s svojimi izločki, poleg tega povzročajo ekonomsko škodo zaradi znižanja kakovosti in izgube teže.

Moko in močnate proizvode najpogosteje poškodujejo molji, ki jih poimenujemo po vrsti moke in zrnja, iz katerih proizvajamo moko.

Različne vrste stročnic (grah, soja, leča, fižol) napadajo in poškodujejo različni škodljivci, ki jih prinesemo v skladišča s polj, torej po spravilu v skladišča. Ti škodljivci poškodujejo zrnja, jih onesnažijo in se z njimi prehranjujejo.

Tudi kakav, kava in riž so v skladiščih in trgovinah izpostavljeni delovanju različnih škodljivcev. Enako velja za različne druge prehrambene proizvode (suho sadje, sadje, zelenjava, poljščine). Napadajo jih žužki, glodalci in različne ptice. To se dogaja zlasti v takšnih skladiščih, ki nimajo dovolj dobrih mehanskih zaščitnih preprek pred vdorom teh živali, pa tudi tam, kjer redno ne izvajajo preventivnih akcij za preprečevanje njihovega vdora in prisotnosti.

2. Škodljivci v trgovinah: Na trgovskih policah so zloženi proizvodi in hrana različnih proizvajalcev. Škodljivci se lahko iz enega proizvoda prenašajo tudi na preostale, lahko se skrijejo na policah in na drugih mestih v prostoru. Ko pa na police zložijo novo pošiljko živil, jo napadejo, okužijo in poškodujejo.

Tako poškodovani proizvodi so nato lahko naprodaj, še zlasti tam, kjer ni kakovostnih rednih kontrol. Če kupec kupi takšen proizvod, je z njim nezadovoljen in po navadi proizvod reklamira ali prijavi prodajalca, ki mora poravnati povzročeno škodo. Vse to pa vpliva na verodostojnost in na ugled prodajalne, posledica je upad prometa in še vrsta drugih, s tem povezanih težav.

Da do takšnih neljubih dogodkov ne bi prišlo, je treba nenehno izvajati kontrolo nad proizvodi, v skladiščih, trgovinah in izvajati različne preventivne ukrepe (dezinsekcijo, deratizacijo) ter seveda skrbeti za higieno skladišč ter vseh prostorov, kjer je shranjen živež.

Vsi ti postopki pa morajo biti tudi pod nenehno kontrolo strokovnih in inšpekcijskih služb. Proizvajalci in lastniki trgovin se morajo zavedati velike lastne odgovornosti za zagotavljanje zdrave hrane in proizvodov za prehrano ljudi.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

---