Sadje imajo radi, zelenjave pa ne

Prvič v zadnjih štirih letih je - tako obsežna raziskava o zdravju slovenskih šolarjev - delež predebelih in prekomerno hranjenih otrok začel upadati. Spodbudno je tudi, da mladostniki med 11. in 15. letom starosti zjutraj vse bolj redno zajtrkujejo. Opaziti je tudi upad najstnikov, ki se nalivajo s sladkanimi napitki, obenem pa narašča delež šolarjev, ki posegajo po energijskih pijačah. Državo pa čaka pri skrbi za zdravje in razvoj otrok še veliko načrtnega dela.

Odpri galerijo

Gre za izsledke obsežne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2014), ki jo je že četrtič zapored opravil in te dni objavil nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Vanjo je zajel slovenske mladostnike, stare 11, 13 in 15 let. Raziskava HBSC poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, pri nas jo sofinancira ministrstvo za zdravje.

Kljub nekaterim obetavnim izidom zadnje raziskave pa je še vedno zaskrbljujoče, da ostaja zelenjava med najstniki nepriljubljena in da dobra tretjina mladostnikov posega po energijskih pijačah.

Zajtrkujejo mlajši, starejši otroci redko

Podatki potrjujejo, da vsak dan med šolskim letom redno zajtrkuje 45,1 odstotka mladostnikov, kar je več, kot kažejo podatki iz raziskave leta 2002 (39,4 odstotka najstnikov).

“A še vedno mladostniki med vsemi obroki najpogosteje opuščajo prav zajtrk. Deloma zato, ker je vsem dobro dostopna šolska malica, ki je povečini prezgodnja ali preobilna. Starejši kot so mladostniki, bolj opuščajo zajtrk, še zlasti dekleta,” izpostavlja mag. Matej Gregorič z NIJZ.

Slovenija ima uzakonjen zelo dober sistem organizirane šolske prehrane, učencem so na voljo do štirje obroki na dan. Podatki navajajo, da se za zajtrk v šoli odloča malo otrok. Na pragu novega šolskega leta zdaj strokovnjaki spodbujajo starše, naj zajtrk vendarle postane skupen družinski obrok. Spodbujanju zdravega zajtrka je vsako jesen v šolah in vrtcih namenjena akcija oživljanja tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Zakaj je zajtrk tako pomemben, je znano - ta obrok, tako kot tudi drugi pogosti in manjši obroki hrane čez dan, izboljšajo umske sposobnosti, povečajo občutek sitosti, zmanjšajo nevarnost prenajedanja, znižajo vsebnost maščob v krvi, ugodno vplivajo na krvni sladkor.

Starejši kot so, bolj pijejo sladke pijače

Pitje sladkih pijač (brezalkoholne negazirane in gazirane pijače z dodanimi sladkorji) po raziskavi sicer upada, a jih vsaj enkrat na dan pije približno četrtina mladostnikov. Pitje sladkanih pijač narašča s starostjo in je bolj razširjeno med fanti.

Avtomate z nezdravo hrano in sladkanimi pijačami so sicer iz šol pregnali, a so ti izdelki dostopni na vsakem koraku, proizvajalci pa jih tudi redno reklamirajo. Zato pripravlja NIJZ v sodelovanju z drugimi strokovnjaki in ministrstvom za zdravje smernice za oblikovanje pravil za zaščito otrok pred oglaševanjem živil, katerih pogosto uživanje ni primerno. NIJZ bo s pomočjo Slovenske mreže zdravih šol v prihodnjem šolskemu letu večjo pozornost namenil tudi pitju vode in zdravi prehrani.

Nezdrave sladke in energijske pijače

Zakaj sladke pijače niso zdrave? Njihovo pogosto uživanje moti mehanizem za uravnavanje sitosti, vpliva na povečan energijski vnos in na slabšo prehransko vrednost zaužite hrane. Okrepi se tveganje za razvoj nevarnih bolezni - debelost, sladkorna bolezen, karies in srčno-žilna obolenja.

Zadnja raziskava razkriva tudi popularnost energijskih pijač: pije jih več kot tretjina osnovnošolcev (36,3 odstotka). Ob tem je delež fantov občutno višji kot delež deklet. Pitje teh pijač narašča s starostjo - v skupini 15-letnikov jih uživa že skoraj vsak drugi mladostnik.

Ob tem NIJZ opozarja, da je oglaševanje energijskih pijač, hkrati z zgodbami o uspehu na adrenalinskih športnih področjih, ciljano usmerjeno prav k mladostnikom. Ti pa energijskim pijačam pogosto dodajo še tudi druge tvegane snovi (pitje alkohola, kajenje tobaka). V sladkih pijačah se skriva tudi kofein. Gre za eno najpogosteje zaužitih psihoaktivnih snovi, ki jo poleg kave vsebujejo še pravi čaj, kakav, ledeni čaji, kole ... “Redno uživanje energijskih pijač, ki vsebujejo bistveno višje koncentracije kofeina, pri mladostnikih škodljivo vpliva tudi na kakovost in dolžino spanja, kar lahko privede do hujših težav s spanjem v odrasli dobi,” sporoča NIJZ.

Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC - Health Behaviour in School Aged Children) je mednarodna študija na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let. Izvajajo jo vsake štiri leta po skupni metodologiji v 43 državah Evrope in Severne Amerike. Cilj je dolgoročno spremljanje vedenja v zvezi z zdravjem v šolskem obdobju. Slovenija je začela sodelovati v šolskem letu 2001/2002.

Sadje da, zelenjava ne

Pri mlajših mladostnikih, predvsem pri fantih, se je okrepil delež tistih, ki redno uživajo sadje in zelenjavo. Več kot tretjina mladostnikov (39,4 odstotka) vsak dan uživa sadje, a le četrtina (slabih 27 odstotkov) vsak dan tudi zelenjavo. Sadje in zelenjavo pogosteje jedo dekleta. Uživanje sadja in zelenjave s starostjo mladostnikov upada.

Vida Fajdiga Turk iz NIJZ omenja dobre izkušnje slovenskega pilotnega projekta Jabolko v šoli. Ker pa so znane tudi dobre evropske izkušnje pri uvajanju evropske sheme šolskega sadja in zelenjave, ki jih vpeljujemo tudi pri nas, bi bilo treba zdaj več pozornosti nameniti predvsem promociji zelenjave. Izkušnje namreč potrjujejo, da se med mladostniki okrepi poseganje po sadju in zelenjavi, kadar so zajeti v takšne sheme šolske prehrane; tudi pri otrocih iz bolj ranljivega socialno-ekonomskega okolja.

Prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, je zelo pomembna za zdravje, saj vsebuje za normalno rast in razvoj nujno potrebne snovi, ki varujejo pred infekcijskimi obolenji in različnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v odraslosti. Sadje in zelenjava zaradi nizke energijske gostote pripomoreta k zmanjševanju teže in k njenemu vzdrževanju.

NIJZ ocenjuje, da je za pridobitev zdravih prehranskih navad mladostnikom treba zagotoviti enotno raven znanja o zdravi prehrani. Seznaniti jih je treba z veščinami za prepoznavanje zdravju koristnih izbir. Te morajo biti tudi dostopne (šolska prehrana, finančna pomoč). NIJZ pozdravlja novo resolucijo o nacionalnem programu prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki v boju proti debelosti prvič združuje ukrepe s področja prehrane s tistimi za telesno dejavnost.

Upad deleža debelih

Lani se je v skupino čezmerno hranjenih in debelih (starih od 11 do 15 let) uvrstilo dobrih 17 odstotkov mladostnikov (prevladujejo fantje).

Leta 2002 je bilo takšnih dobrih 14 odstotkov osnovnošolcev, vendar pa je lani ta delež upadel v primerjavi z zadnjimi štirimi leti, ko je nenehno naraščal. Slovenija že tri desetletja beleži porast debelosti pri osnovnošolcih in je ta pojav že opredelila za velik javnozdravstveni problem.

Debelost otrok in mladine ima za posledico vse slabšo gibljivost in gibčnost. Debelost v otroštvu in mladosti je povezana tudi z večjo obolevnostjo in umrljivostjo v dobi odraslosti. Zdravniki ugotavljajo, da sta prekomerna telesna teža in debelost vzroka za približno 80 odstotkov vseh primerov sladkorne bolezni tipa II, za 35 odstotkov vseh odkritih ishemičnih bolezni srca in 55 odstotkov vseh primerov povišanega krvnega tlaka med odraslimi.

NIJZ za zdravje prebivalstva odgovorne v državi opozarja, da je nujna večja družbena odgovornost za oblikovanje bolj kritičnega odnosa do trženja zdravju manj naklonjenih izbir. Še posebej je treba pred temi vplivi zaščiti šolsko okolje in podpreti že preverjene ukrepe (tudi zakonodajne in fiskalne), ki pripomorejo k izbiri zdravju koristnih živil.

JASNA ARKO

---