S tuberkolozo se občasno soočamo tudi pri nas

Tuberkuloza je med tremi najbolj smrtonosnimi boleznimi na svetu. Zato je boju s to boleznijo in ozaveščanju svetovne javnosti ter prebivalstva namenjen svetovni dan, ki smo ga obeležili minulo nedeljo.

Obolenje za tuberkulozo na rentgenskem posnetku. Foto: /
Obolenje za tuberkulozo na rentgenskem posnetku. Foto: /

Ob svetovnem dnevu tuberkuloze tudi slovenska Zbornica - Zveza medicinskih sester, babic in tehnikov izpostavlja podatek, da je s to bakterijo po strokovnih ocenah okužena kar tretjina svetovnega prebivalstva.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da vsak dan zaradi posledic tuberkuloze umre 4500 ljudi, približno 30.000 pa jih vsak dan zboli za to boleznijo. V Sloveniji incidenca tuberkuloze zadnje desetletje nenehno rahlo upada.

O tuberkulozi

Tuberkulozi pravijo tudi jetika ali sušica. Gre za nalezljiva bolezen pljuč, ki primarno prizadene pljuča in pogosto poteka kronično, s številnimi zapleti in oboleli lahko tudi umre. Povzročitelj bolezni so bacili Mycobacterium tuberculosis. Najpogosteje prizadenejo pljuča, kjer povzročajo razpadanje celic, ki jih bolnik nato izkašljuje. Bacili se prenašajo kapljično po zraku, ko okuženi kašlja, kiha ali govori. Prodrejo globoko v dihala. Najbolj ogroženi so ožji družinski člani in sostanovalci v zaporih, varstvenih domovih, begunskih centrih. Obolele matere lahko prenesejo na otroka to okužbo pred porodom ali med njim.

Se pa zadnje čase pojavljajo tudi na novo oboleli. “V Sloveniji je obravnava bolnikov s tuberkulozo specifična, saj se zdravstveni delavci soočamo z bolniki iz občutljivih skupin - starostniki, alkoholiki, odvisniki od prepovedanih substanc ter begunci in migranti,” omenja Maruša Ahačič, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji pri Zbornici - Zvezi. “Zaradi begunske in migrantske problematike se spopadamo z novimi izzivi, z bolniki s tuberkulozo, ki izhajajo iz drugačnega sociološkega in kulturnega okolja. To za medicinske sestre predstavlja nove priložnosti za kakovostnejšo zdravstveno obravnavo.”

Dodaja še, da bo treba najti nove komunikacijske poti - tudi z nevladnimi organizacijami in s prostovoljci - ter postaviti v središče obravnave posameznega bolnika s tuberkulozo, ne pa samega zdravstvenega sistema.

Znano je, da je najbolj zanesljiva strategija, ki pripomore k uspešnemu zaključku zdravljenja in s katero se zmanjša možnost pojava odpornih oblik tuberkuloze, nadzorovano zdravljenje. Ob tem ne gre samo za dokončanje celotnega režima jemanja zdravil proti tuberkulozi, saj to zahteva širšo načrtno ukrepanje. Kot je uveljavljeno, izvaja nadzorovano zdravljenje koordinator obravnave bolnikov s tuberkulozo, ki opravlja naloge zdravstvene vzgoje od sprejema bolnika dalje in je zadolžen za nadzorovano zdravljenje, vodenje in podporo bolniku, hkrati tudi njegovim svojcem, tako med zdravljenjem kot tudi še po odpustu iz bolnišnice.

Kakovostna in individualna obravnava bolnika terja sodelovanje z medicinskimi sestrami in drugimi zdravstvenimi strokovnjaki ter laiki zunaj bolnišnice, omenja Ahačičeva. “Vsakega bolnika in njegove življenjske okoliščine je treba obravnavati individualno in zanj pripraviti prilagojeni načrt obravnave. Namen prilagajanja je olajšati dolgotrajno zdravljenje tuberkuloze in krepiti integracijo posameznika v okolje.”


Najbolj brano