Rak zamaje tudi psihično počutje

Minuli četrtek, 15. septembra, na svetovni dan limfoma, se je svet spomnil bolnikov s tem krvnim rakom. September je mesec, posvečen obolelim za krvnimi raki. Število teh bolnikov narašča tako po svetu kot tudi pri nas.

Ob  soočanju z diagnozo se bolniku praviloma zamaje svet 
pod nogami, psihično počutje je načeto.  Foto: /
Ob soočanju z diagnozo se bolniku praviloma zamaje svet pod nogami, psihično počutje je načeto.  Foto: /

Nad bolniki s krvnimi raki bdi slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L. Posebej izpostavlja potrebo in pomen podpornih terapij kot dela celostne obravnave bolnikov z rakom. Njen del je kakovostna psihološka podpora bolnikom in njihovim svojcem, kar pa pri nas sistemsko še ni urejeno.

September je med drugim posvečen ozaveščanju o krvnih rakih. Tej problematiki sta namenjena 15. september, svetovni dan limfoma, in 22. september, svetovni dan kronične mieloične levkemije. V društvu so na voljo vse informacije o simptomih bolezni, možnostih za uspešno zdravljenje, obvladovanje bolezni ali kakovostno življenje z njo, o vlogi celostne obravnave ter o pomenu zgodnjega prepoznavanja simptomov in odkrivanja bolezni.

Vrhunski strokovnjaki

Pravočasno odkrita bolezen je namreč laže ozdravljiva, zdravljenje pa uspešnejše in manj naporno. Odkrivanje in zdravljenje limfoma, levkemije, diseminiranega plazmocitoma, mielodisplastičnega sindroma in drugih malignih krvnih bolezni je v Sloveniji na visoki ravni. Uspešni načini zdravljenja in mnoga nova zdravila so dostopna tudi slovenskim bolnikom, zdravljenje pa v celoti plača zdravstveno zavarovanje.

Za te bolnike skrbita klinični oddelek za hematologijo ljubljanskega kliničnega centra in oddelek za zdravljenje limfomov na Onkološkem inštitutu. Ob njih so bolnikom na voljo tudi v vseh večjih slovenskih bolnišnicah oddelki za hematologijo. Slovenija premore veliko vrhunskih strokovnjakov na področju zdravljenja hemato-onkoloških bolezni, ki uspešno zdravijo bolezni in skrbijo za razvoj stroke pri nas. Vse to nas uvršča med najrazvitejše evropske države.

Razpoka v celostni obravnavi

Odkrivanje in zdravljenje bolezni je le del celostne obravnave bolnika, vendar pa ta celovitost pri nas ni popolna, saj so bolnikom slabo ali povsem nedostopne različne podporne terapije, ki pripomorejo k boljšemu izidu zdravljenja, hitrejšemu okrevanju in kakovostnejšemu življenju bolnika in njegovih svojcev.

Združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, izpostavlja slabo dostopnost do podpornih terapij kot dela celostne obravnave. Primanjkuje namreč strokovnjakov za strokovno psihološko pomoč.

Bolnik ob diagnozi naleti na veliko nenačrtovanih, stresnih in težkih dogodkov, ki mu močno spremenijo in pogosto zelo otežijo življenje. Že soočanje z diagnozo je velik šok, saj jo mora sprejeti, ozavestiti in primerno predelati vse informacije, ki jih je dobil v procesu odkrivanja bolezni in ob postavitvi diagnoze. Na poti zdravljenja je veliko neznank in negotovosti, mešanih občutkov, strahu in upanja.

Bolezen, zdravljenje ali življenje s kronično neozdravljivo boleznijo imajo velik vpliv na bolnikovo življenje, močno posežejo tudi v življenje bližnjih. Pri bolniku se lahko pojavijo težave in omejitve pri izpolnjevanju družinske vloge, sposobnosti za delo ali celo pri vsakdanjih opravilih. Bolezen in zdravljenje vplivata tudi na sodelovanje bolnika v socialnem okolju in družabnem življenju.

Vse to bolnika zaznamuje, zato potrebuje tim strokovnjakov, ki mu pomagajo tako pri zdravljenju kot pri čustvovanju. Bolnik potrebuje v različnih obdobjih bolezni različne oblike strokovne pomoči in razumevanja različnih zdravstvenih strokovnjakov. Hkrati potrebuje tudi veliko čustvene opore in sodelovanja bližnjih. Zato je v tem procesu nujna pomoč kliničnega psihologa, psihoterapevta, psihiatra.

Psihološka podpora pa pri nas še vedno ni sestavni del celostne obravnave teh bolnikov in jim ni sistematično dostopna. Bolniki so tako bolj ali manj prepuščeni lastni iznajdljivosti in obsojeni na dolgo čakanje na strokovno psihološko pomoč. Zato so v primeru nuje prisiljeni te storitve sami plačati.

Težave so tudi pri izbiri, saj obstaja veliko samooklicanih psihoterapevtov, ki niso ustrezno izobraženi in usposobljeni prav za psihološko pomoč bolnikom z rakom. Zato društvo poziva vsa vodstva bolnišnic, kjer zdravijo bolnike z rakom, naj zagotovijo dovolj ustreznih strokovnjakov, ki bodo lahko nudili strokovno psihološko pomoč prav vsem rakavim bolnikom.

Društvo se zavzema, da bi bili psihologi del interdisciplinarnega zdravstvenega tima. Zato tudi pristojne na državni ravni poziva, naj nemudoma pripravijo in sprejmejo ustrezen zakon o psihoterapiji, ki bo ščitil interese bolnikov in bo podlaga za kakovosten razvoj obravnave vseh rakavih bolnikov.

JASNA ARKO


Najbolj brano