Primorska, zakajena regija

Stojnica v avli srednje šole, ob njej nekaj dijakov, nekateri so se celo odločili za meritev ogljikovega monoksida v izdihanem zraku po pokajeni cigareti. Pred šolskimi poslopji pa gručice mladih, nekateri s prižganimi cigaretami v rokah, kljub uradni prepovedi kajenja v okoliših šole. Podoba, v petek domala enaka povsod po Primorski, kjer so srednje šole in kjer so s pomočjo zdravstvenih delavcev in ponekod tudi študentov zdravstvenih ved promovirali svetovni Dan brez cigarete.

Obiskali smo koprsko srednjo ekonomsko šolo, kjer je mag. zdravstvene nege, sicer diplomirana medicinska sestra Olivera Raković Bošnjak iz koprskega zdravstvenega doma ob pomoči študentov izolske fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem dijake spodbujala, naj se založijo z zloženkami, ki pojasnjujejo, zakaj je kajenje zdravju škodljivo, in naj opravijo test, koliko ogljikovega monoksida vsebuje njihova sapa.

“Danes smo na terenu, s stojnicami se selimo po srednjih šolah po vsej Primorski in tudi drugod vsi, ki delamo v zdravstveno-vzgojnih centrih zdravstvenih domov,” je povedala in dodala, da so vzeli pod drobnogled dijake zato, ker podatki potrjujejo, da se med redne kadilce vse pogosteje uvrščajo že (primorski in slovenski)15-letniki.

Starši naj bodo res starši

“Nekateri odkrito priznavajo, da so začeli kaditi celo še prej in da pogosto njihovi starši za to vedo,” dodaja. “Se starši ne zavedajo dovolj svoje vloge in dolžnosti? Ali pozabljajo, da bodo s takšno toleranco pripomogli, da bodo njihovi otroci, ko odrastejo v redne kadilce, prav zato živeli 16 let manj, kot bi sicer lahko?”

Pred časom ji je vzela sapo izjava nekega učenca prvega letnika ene izmed srednjih šol v Istri, ki je povedal, da je v mamini družbi prvič prižgal cigareto že v starosti 11 let in da odtlej pokadi na dan 10 cigaret, mama pa za to ve in mu kajenja ne prepoveduje. “Priznal je, da kadita skupaj,” omenja in dodaja, da se vsakdo, ki pokadi deset cigaret na dan, že uvršča med redne kadilce.

Zakajena Primorska

“Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je Primorska nasploh ena izmed tako imenovanih najbolj zakajenih regij,” izpostavlja strokovnjakinja, v koprskem zdravstvenem domu in njegovem zdravstveno-vzgojnem centru zadolžena za prosvetljevanje dijakov, študentov in odraslih v zvezi s kajenjem, drogami in drugimi odvisnostmi. “Ni pa znano, ali je za to kriva mentaliteta, odnos do življenja nasploh, stres ali kaj drugega. Zato skušamo že čim mlajšim privzgojiti zdrav življenjski slog. Vendar pa se tu še zatika - načrtno bi bilo treba delati že z malčki v vrtcih in osnovnih šolah, ne šele v srednjih, v sklopu zdravstvene vzgoje. Prej pa je ozaveščanje skrčeno le na nekaj predavanj na leto.”

Omenja tudi, da jo vsakič znova preseneti, ko ob vprašanju dijakov prvih letnikov, kdo je že kdaj v življenju kadil, v razredih šine kvišku toliko rok. Pa tudi, ko se občasno sooča s podatki iz anket in raziskav, ki razkrivajo, da kadi tudi veliko odraslih, pri čemer glede na starost in spol pri kajenju skoraj ni razlike. “Razlika pa je v tem, da si ženske bolj želijo prenehati kaditi in o škodljivosti kajenja tudi bolj razmišljajo, se tega bolj zavedajo.”

Tudi zato so delavnice po programu CINDI, ki potekajo v zdravstvenih domovih, mešane tako glede starosti kot tudi na spol. “Vsakemu ponudimo brezplačno pomoč pri odvajanju od kajenja, ne glede na to, koliko časa za to potrebuje. Res pa je, da mladi zmorejo, ko se za to odločijo, kajenje opustiti domala čez noč, pri starejših pa gre po korakih, z zmanjševanjem.”

Škodljiva elektronska cigareta

Olivera Raković Bošnjak iz izkušenj navaja, da se še vedno veliko ljudi hudo jezi, da je od leta 2007 prepovedano kajenje v zaprtih javnih prostorih, kar je kadilce pognalo na prosto tudi pozimi.

Še posebej izpostavlja vpliv tobačne industrije, ki se zlahka in sproti prilagaja razmeram: “Na vso moč si prizadeva kadilce obdržati v svojih krempljih. Eden takšnih primerov je izum in promocija elektronske cigarete. Zadnje svetovne raziskave so potrdile, da elektronska cigareta še celo bolj škodi zdravju, saj krepi potrebo po nikotinu, ki je v njej zelo koncentriran. Tako da prejme takšen kadilec v svoje telo pogosto še večjo dozo nikotina, kot jo je prej s pokajenimi cigaretami. Pa tudi nikotinski obliži so pesek v oči. Tu sta interese združili farmacevtska in tobačna industrija ... ”

JASNA ARKO

---