Pri nalezljivih boleznih gre za življenja, ne za principe

Zaradi izbruha ošpic na severnem Primorskem je pri nas doslej zbolelo 31 ljudi, večinoma odraslih. Med njimi so tudi takšni, ki so bili v preteklosti cepljeni. Ni pa znano, ali in koliko tujcev, ki so obiskali razstavo psov v Šempetru - žarišču okužbe, je obolelo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sporoča, da se v Italiji ošpice zadnja leta redno pojavljajo, epidemijo ima tudi Bosna in Hercegovina. Gre za posledico upada stopnje precepljenosti ljudi. Te dni je Iniciativa staršev za pravico do svobodne izbire o cepljenju otrok razširila vest, da razsajajo ošpice tudi med že cepljenimi otroki v Ajdovščini. Zdravniki to zanikajo - otroci obolevajo za noricami, ne za ošpicami, zato opozarjajo, da Iniciativa namerno zavaja javnost. Kaj je res glede obveznega cepljenja otrok in pojava ošpic, pojasnjuje epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek iz NIJZ.

Odpri galerijo

Slovenija ima uzakonjeno obvezno cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim. Te dni sicer v zdravstvenem ministrstvu pripravljajo novi osnutek tega zakona, a o vsebini ne dajejo izjav in ni znano, ali bo dopuščal svobodno odločitev staršev.

Program cepljenja

V Sloveniji poteka cepljenje otrok zoper devet najhujših nalezljivih bolezni in je obvezno. Gre za cepljenje s petvalentnim cepivom zoper davico, tetanus, oslovski kašelj, otroško paralizo in okužbo s hemofilusom influence tipa b. Z njim morajo biti cepljeni otroci prvič v tretjem mesecu starosti, drugič v starosti od štiri do pet mesecev, tretjič pri šestih mesecih, četrtič pa v drugem letu starosti.

Ošpice so nevarna nalezljiva bolezen. Pri petih od stotih obolelih se lahko pojavi pljučnica, pri enem od 2000 obolelih vnetje možganov (encefalitis), v povprečju eden od 3000 obolelih umre. Cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam po statističnih podatkih povzroči pri enem na milijon cepljenih kot neželeni pojav vnetje možganov ali resno alergično reakcijo. Ošpice so akutna, zelo nalezljiva virusna bolezen. Značilni so visoka telesna temperatura, kašelj, nahod, vnetje veznic in tipičen izpuščaj. Ta se pojavi od tretjega do sedmega dneva bolezni - najprej na obrazu, nato po telesu, traja pa štiri do sedem dni. Zapleti so lahko vnetje srednjega ušesa, pljučnica, driska in vnetje možganskega tkiva. Smrt zaradi bolezni je relativno redka. Inkubacijska doba pri ošpicah znaša približno deset dni. Bolniki postanejo kužni že štiri dni pred pojavom izpuščaja in ostanejo kužni do štiri dni po pojavu izpuščajev.

S trivalentnim cepivom je cepljenje obvezno zoper ošpice, mumps in rdečke. Odmerek morajo otroci prejeti v starosti od 12 do 18 mesecev, drugega pred vstopom v osnovno šolo. Ponovljeni odmerek cepiva, tokrat le zoper davico, tetanus in oslovski kašelj, sledi v 3. razredu osnovne šole.

Otroci so cepljeni tudi zoper hepatitis B, in to s prvim in drugim odmerkom še pred vstopom v osnovno šolo, tretjič v 1. razredu osnovne šole.

Epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek dodaja: “Zakon predpisuje tudi cepljenje zoper tuberkulozo, a ga več ne izvajamo pri vseh otrocih, ker v Sloveniji tuberkuloze med otroki ni. Izjema so le rizične skupine otrok - iz družin, ki so v zadnjih petih letih pred rojstvom otroka živele na območjih, kjer je večje tveganje za okužbo s tuberkulozo.”

So cepiva varna?

Vse več staršev skrbi, da cepiva niso dovolj varna in imajo lahko hude stranske učinke. Nasprotniki cepljenja povezujejo stranske učinke cepiv tudi z nastankom avtizma.

Zaradi takih domnev so v številnih evropskih državah opravili več znanstvenih raziskav. Ena zadnjih je potekala na Danskem in je trajala deset let. Niti ta študija niti druge v Evropi in po svetu znanstveno še niso potrdile nikakršnih povezav z avtizmom in to možnost zavračajo.

Slovenijo je v preteklosti zajela epidemija ošpic leta 1948, oboleli so množično umirali. Občuten upad pojava ošpic je sledil po uvedbi cepljenja, najprej z enim odmerkom v letu 1968, nato z dvema odmerkoma v letu 1974. Tudi druge nalezljivih bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, so imele podobno pojavnost. Za razliko od ošpic pa norice še vedno preboli skoraj vsak otrok, podobno kot se je to dogajalo v petdesetih letih minulega stoletja. V Sloveniji je bilo obvezno cepljenje proti ošpicam uvedeno leta 1968. Drugi odmerek je bil uveden v program leta 1974 oziroma leta 1978. Od leta 1990 so otroci praviloma cepljeni proti ošpicam z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.

NIJZ dodaja, da pri nas, podobno kot v mnogih drugih razvitih državah, nobeno cepivo ne vsebuje več delcev živega srebra, ki ga kot zelo nevarno sestavino s hudimi posledicami izpostavljajo nasprotniki cepljenja.

Veliko staršev trdi, da cepiva niso varna. Epidemiologinja dr. Grgič Vitek pojasnjuje, da so cepiva zelo varna, da pa “noben farmakološki pripravek, vključno s cepivi, ni 100-odstotno varen. Vendar morajo vsa cepiva, ki so na voljo v Sloveniji, ustrezati varnostnim zahtevam, ki jih določata Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) in Evropska agencija za zdravila (EMA). Preden dobijo cepiva dovoljenje za množično uporabo, morajo proizvajalci z obsežnimi raziskavami dokazati njihovo varnost in učinkovitost.”

Kaj pa navedbe staršev o posledicah, ki jih po cepljenju opažajo pri potomcih? Zdravnica pravi: “Težave po cepljenju niso nujno posledica cepljenja. To še posebej velja v prvem letu življenja, ko so cepljenja tako pogosta, da se lahko sočasno z njimi pojavijo tudi drugi dogodki, ki vplivajo na zdravje. Cepiva lahko povzročijo neželene stranske učinke, najpogosteje bolečino in rdečino na mestu vboda ali povišano telesno temperaturo, a gre za praviloma blage in prehodne pojave. Običajno ne moremo vnaprej napovedati, pri kom se bo pojavil neželen učinek po cepljenju. Z doslednim upoštevanjem priporočil za cepljenje pa lahko zmanjšamo tveganje za neželene učinke na najmanjšo možno mero.”

Starši omenjajo, da jim pediatri ne pojasnijo natančno, kaj vse vsebuje cepivo in kakšni so možni stranski učinki. NIJZ odgovarja, da pogovore pediatrom priporočajo, a so ti najbrž skopi z razlago zaradi preobremenjenosti.

Preden dobi cepivo dovoljenje za uporabo, potekajo testiranja v treh fazah obsežnih kliničnih preizkušanj - najprej na zdravih prostovoljcih, kasneje v skupinah, ki jim je namenjeno. V vseh fazah preizkušanj je varnost cepiva strogo nadzorovana. Dokaze za varnost in učinkovitost vseh cepiv z dovoljenjem za uporabo dodatno preverita JAZMP in EMA.

Varnost, učinkovitost in neželene stranske učinke spremljajo tudi, ko je cepivo že v uporabi. Podatke o neželenih učinkih po cepljenju zbira register neželenih učinkov po cepljenju na NIJZ. Če se kasneje pojavi težava zaradi varnosti, cepiva iz uporabe umaknejo.

Po statističnih podatkih v Sloveniji vsako leto zabeležijo neželene učinke pri 60 cepljenih na 100.000 cepljenih, a vsi niso vzročno povezani s cepljenjem.

Cepiva in imunski sistem

Trditev, da cepiva okrnijo imunski sistem cepljenih otrok, NIJZ zavrača. Otroci so vsak dan izpostavljeni vrsti tujih antigenov - snovem, ki lahko sprožijo odziv imunskega sistema. Z uživanjem hrane dobi organizem tudi vedno nove bakterije, številne pa živijo že v ustih in nosu kot del normalne flore. Zato je imunski sistem vsak dan izpostavljen številnim antigenom. Pri akutni virusni okužbi zgornjih dihal je otrok izpostavljen štirim do desetim antigenom, pri akutnem vnetju žrela zaradi streptokoka je telo izpostavljeno kar 25 do 50 antigenom.

Najnovejši izbruh ošpic v Sloveniji je napadel 31 ljudi. Med tistimi, ki so bili na razstavi psov v Šempetru, so sami odrasli, stari od 34 do 51 let. Nihče doslej ni bil hospitaliziran. Domnevajo, da je bila okužba prinešena iz tujine. NIJZ poroča še o dodatnih okužbah v mariborski regiji, vnešenih iz Bosne in Hercegovine, ki niso povezane s Šempetrom. Največje tveganje za okužbo z virusom ošpic je pri ljudeh, ki so bili v stiku z bolnikom v času štirih dni pred pojavom izpuščaja pri njem in štiri dni po pojavu izpuščaja ter tisti, ki proti ošpicam niso cepljeni in so rojeni pred letom 1960. Zato tem ljudem svetujejo, naj se čim prej cepijo. Posebej cepljenje svetujejo tistim necepljenim, ki nameravajo potovati v države z večjimi izbruhi ošpic, predvsem v Bosno in Hercegovino.

“Imunski sistem nas ščiti pred številnimi vsakodnevnimi izzivi iz okolja. Cepiva vsebujejo le majhno količino antigenov v primerjavi s tem, kar moramo vsak dan obvladovati, zato cepiva ne preobremenjujejo imunskega sistema. Pravzaprav ga krepijo, saj si z njihovo pomočjo telo zgradi zaščito pred določenimi nalezljivimi boleznimi. Znanstveni podatki kažejo tudi, da sočasno cepljenje z več cepivi ali proti več nalezljivim boleznim nima negativnega učinka na imunski sistem,” sporoča NIJZ. Številne raziskave so proučevale tudi sočasno cepljenje z različnimi kombinacijami cepiv in dokazale, da so cepiva učinkovita tako v kombinaciji kot pri posamični uporabi. Cepljenje s kombiniranimi cepivi omogoči hitrejšo zaščito proti več nalezljivim boleznim v prvih mesecih življenja in zato manj obolevanj ter stresov za otroka.

Razsežnosti nalezljivih bolezni

Nasprotniki cepljenja trdijo, da nalezljive bolezni niso resna grožnja zdravju. NIJZ to zanika: “S cepljenjem preprečujemo hude posledice nalezljivih bolezni. Zaradi visokega deleža cepljenih otrok se v Sloveniji nekatere nalezljive bolezni ne pojavljajo več ali pa se je njihovo število občutno zmanjšalo. Zato ni več obolelih otrok, priključenih na dihalne naprave zaradi paralize dihalnih mišic, ki jo povzroča virus otroške paralize; tudi ni več primerov dušitev otrok zaradi davice, ali možganskih okvar zaradi ošpic.”

Zadnje ugotovitve ustavnega sodišča glede zakonsko predpisanega obveznega cepljenja otrok zoper nalezljive bolezni med drugim navajajo, da je to cepljenje takšen preventivni zdravstveni ukrep, ki pomeni zdravljenje v širšem smislu in prispeva k ohranjanju zdravja posameznika ter širše skupnosti. Vsak posameznik je dolžan skrbeti za lastno zdravje, skrb zajema tudi dolžnost sodelovati v preventivnih ukrepih, določenih za korist posameznika in za splošno korist. Ker se s cepljenjem zagotavlja kolektivno varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, se posameznik pri uveljavljanju pravice odločati o samem sebi ne more sklicevati na to, da bodo za varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni (in tako tudi za njegovo varnost) poskrbeli drugi, ki se bodo cepili. Presojo, katere nalezljive bolezni so nevarnost za zdravje posameznika in prebivalstva in opravičujejo ukrep obveznega cepljenja, je treba prepustiti medicinski oziroma epidemiološki stroki. Zato za tako presojo ni odločilna primerjava z drugimi državami in niso utemeljene navedbe, da ni razlogov za obvezno cepljenje. Ustavno sodišče ugotavlja, da korist, ki jo prinaša cepljenje za zdravje posameznika in širše skupnosti, presega morebitno škodo, ki bi lahko nastala pri posamezniku zaradi stranskih pojavov tega ukrepa. Ocenjuje še, da je za posameznika tveganje, da bo utrpel okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj predstavljala sama bolezen in bi lahko povzročila hujše posledice kot cepljenje. Omenja še določilo za primere, ko bi bilo cepljenje preveliko tveganje za zdravje posameznika in omogoča ugotavljanje utemeljenih razlogov za opustitev cepljenja. Ustavno sodišče ocenjuje, da koristi obveznega cepljenja za zdravje posameznika in širše skupnosti presegajo težo posledic posega v ustavne pravice posameznika, zato uzakonjeno obvezno cepljenje ni prekomeren ukrep.

Marta Grgič Vitek dodaja, da dokler bomo v Sloveniji uspeli zadržati tako visoko stopnjo precepljenosti prebivalstva, kot je zdaj - znaša okrog 95 odstotkov -, se ni bati epidemij nevarnih nalezljivih bolezni. “Žal zadnja leta ta odstotek upada, najbolj na ljubljanskem območju. Vendar pa med tistimi petimi odstotki necepljenih niso le otroci, katerih starši cepljenju nasprotujejo, temveč tudi takšni, ko zaradi trenutne druge obolevnosti otroka ne uspejo cepiti in to opravijo kasneje ali sploh ne - če gre za oslabljen imunski sistem ali druge zdravstvene razloge za opustitev cepljenja.”

Vsak primer, ko otrok ni cepljen, morajo pediatri prijaviti zdravstveni inšpekciji ministrstva, ki nato razišče vse vzroke, saj je cepljenje obvezno in so predpisane tudi sankcije.

Če bi se odstotek precepljenosti prebivalstva še zniževal, bi se nevarne nalezljive bolezni spet razmahnile v nove epidemije. “Več kot je necepljenih, bolj so ogroženi tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni. Ogroženi so lahko tudi tisti, ki so bili cepljeni pred dvema ali tremi desetletji in je učinek zaščite cepiv popustil ali jih cepivo ni uspelo zaščititi. Spet bi se lahko pojavile nalezljive bolezni, ki smo jih že zatrli (davica, otroška paraliza),” opozarja epidemiologinja.

Prav zaradi upadanja odstotka precepljenosti prebivalstva v Evropi se zadnja leta ponekod v Evropi spet soočajo z velikimi epidemijami ošpic, saj se je znižala stopnja kolektivne zaščite. Ponekod po svetu se pojavljajo še druge nalezljive bolezni, tudi otroška paraliza. Zdravnica pravi: “S cepljenjem zaščitimo zlasti sebe, pa tudi druge. Če dosežemo visoko precepljenost v populaciji, ustvarimo 'kolektivno imunost' in preprečimo širjenje teh bolezni. Nalezljive bolezni se še vedno pojavljajo, še vedno se lahko okuži vsak, ki ni zaščiten. Ljudje tudi potujemo. Nezaščiteni potniki, ki se vračajo z območij, kjer imajo nekatere nalezljive bolezni, jih lahko prenesejo k nam. Značilen primer je zadnji izbruh ošpic na Goriškem - vir okužbe je nekdo iz tujine.”

Ni alternative

Sogovornica opozarja, da je zmotna trditev, da lahko zdrav življenjski slog in zdrava prehrana nadomestita s cepljenjem pridobljeno zaščito: “Cepljenje je edini način, ki dokazano zaščiti pred nalezljivimi boleznimi, proti katerim cepimo, ne glede na način prehranjevanja ali življenjski slog. Oboje je pomembno za zdravje, a samo po sebi ne ščiti pred nalezljivimi boleznimi. Nekaj zaščite po porodu sicer novorojenčku zagotavljajo protitelesa, ki jih je pridobil od matere, a to ni dovolj. Za zaščito novorojenčka, denimo proti oslovskemu kašlju, ponekod zelo priporočajo cepljenje nosečnic, s tem novorojenček pridobi nekaj protiteles, ki ga varujejo v najzgodnejšem obdobju, ko je oslovski kašelj zanj najbolj nevaren. Materina protitelesa dojenčka lahko zaščitijo tudi proti ošpicam, a le za nekaj mesecev po rojstvu.”

Lani je bilo v Evropi po podatkih ECDC prijavljenih 10.271 primerov ošpic. Trije bolniki so umrli, pri osmih se je kot zaplet pojavil akutni encefalitis. Skoraj četrtina prijav je bila z Nizozemske, sledijo ji Italija, Velika Britanija, Nemčija in Romunija.

Kaj je cepljenje? Gre za postopek, s katerim izzovejo imunost - v telo vnesejo oslabljene ali inaktivirane bakterije, viruse ali njihove sestavine, ki jih imenujemo cepiva. Epidemiologinja dodaja: “Cepiva ne morejo povzročiti bolezni, spodbudijo pa imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni. Če pride oseba v stik s povzročiteljem te bolezni, ga protitelesa prepoznajo in človeka zaščitijo.”

Zmotno je prepričanje, da je bolje preboleti nalezljivo bolezen, ker boš tako bolj zaščiten pred njo in bodo učinki na zdravje boljši. Zdravnica dodaja, da so tveganja za hude zaplete ob obolenju za nalezljivimi boleznimi bistveno večja od tveganja neželenih učinkov po cepljenju: “Bolezni, kot sta tetanus ali meningitis, povzročen s hemofilusom influence tipa b, lahko povzročita smrt ali hudo invalidnost, cepljenje zoper njiju pa običajno dobro prenašamo, neželeni učinki po cepljenju so redki in blagi. Cepivi proti tetanusu in okužbi s hemofilusom tipa b dejansko zagotovita boljšo zaščito kot prebolela bolezen. Cepljenje torej povzroči prav takšen in celo še boljši odziv imunskega sistema kot okužba, ni pa zapletov, ki bi jih lahko povzročila sama bolezen.”

JASNA ARKO

---