Pretiravanja škodijo počutju in zdravju

Gneča v trgovinah, zlasti tistih z živili je že pred božičnimi prazniki potrdila spoznanje, da Slovenci hrani posvečamo veliko pozornosti in tudi denarja. Brez vsaj malo zalog ni praznikov, še zlasti pričakovanja novega leta ne. Večje količine težje prebavljive hrane, alkohola in sladic pripomorejo k nezmernosti, veseljačenju in prenajedanju. Vse to se nam lahko maščuje tudi pri počutju in zdravju.

Odpri galerijo

Več kot zaužijemo slastnih, težkih in kaloričnih dobrot, hitreje se lahko poveča telesna teža, še zlasti, če obenem lenarimo in če imajo oči večji tek kot zmore prebaviti želodec.

Kronični bolniki ne smejo pretiravati

Prenajedanje se lahko grdo maščuje kroničnim bolnikom, ki so že zaradi svoje bolezni bolj občutljivi in imajo predpisan poseben režim prehrane.

Zaradi bolj bogato obložene mize se prekrški kar vrstijo. Vse to se lahko izrazi v poslabšanju kronične bolezni, v povišanju krvnega tlaka in holesterola v krvi, v porastu krvnega sladkorja, v obliki motenj delovanja srca in notranjih organov ... Zato morajo biti kronični bolniki pozorni pri alkoholu, sladicah, ocvrtih živilih in mastnih jedeh, pa tudi na skrite maščobe v hrani. Ob tem naj bodo pozorni še na sol, orehe, težko prebavljiva živila ..., da ne bo nujen obisk pri zdravniku že dan po praznovanju.

Temeljni nasvet: zmernost

Da si zaradi praznovanja ne bi preobložili želodcev in imeli težav s prebavo ter celo resnejših težav z zdravjem, ne bi smeli popustiti prebujenim čutom in pospraviti vse, kar vidimo. Jejte zmerno in počasi.

Po jedi obroka, ki naj ne bo preobilen, se ne predajte lenarjenju in posedanju ob mizi ter pred TV ekranom.

Če zaradi praznikov jeste preveč in prepogosto, saj pobirate slastne grižljaje tudi med obroki, poskrbite tudi za gibanje. Ne glede na to, kakšno je vreme, pojdite vsak dan na vsaj polurni sprehod. Le tako boste poskrbeli za boljše počutje, prezračili boste telo in misli, s tem pa boste poskrbeli tudi za boljšo prebavo in cirkulacijo.

Ne pozabite na zelenjavo

Naj bo v hladilniku tudi dovolj sveže zelenjave in sadja, saj krepita odpornost organizma in uravnavata prebavo, zato morata biti tudi na prazničnem jedilniku.

Živilom, vloženim v pločevinkah in v steklenih kozarcih, so običajno dodani konzervansi, ojačevalci okusov in umetna barvila. Ti dodatki pa škodijo zdravju.

Ob sestavljanju prazničnega jedilnika upoštevajte navodila prehranskih strokovnjakov o pestrosti in uravnoteženosti obrokov. Tako naj bi poleg beljakovin, ogljikovih hidratov in škroba obrok vseboval še obilico vlaknin, vitaminov, zlasti iz svežih živil. Ob pripravi praznične mize ob kozarcih za pijačo ne pozabite tudi na tiste za vodo. Ko postrežete s pijačo, dajte na mizo tudi vrč sveže pitne vode. Vanj lahko dodate rezine limone ali pomaranče.

Na praznično mizo sodijo potica, drobno pecivo, domači kruh, mesnine v vseh različicah in oblikah, pa tudi več zelenjavnih prilog - različnih solat, svež paradižnik, paprika, kumare, v kis (sol, olje) vložene solate, kumare, olive, kapre ... Tisti, ki se trudijo, da se ne bi preveč poredili, naj za predjed pojedo solato, ki je dobra podlaga, napolni želodec in poskrbi, da zaradi težje in količinsko bogate hrane ne bo zatajila prebava.

Juha, balzam za želodec

K prazničnim jedem naj bi vedno postregli tudi juho. Večina pripravi mesno juho iz govedine ali domače kokoši. Nekako pa pozabljamo, da je ob težjih jedeh za želodec - kot podlaga ali zaključek - balzam zelenjavna, z začimbami pripravljena juha.

Zelenjavo v juhi lahko ob koncu kuhanja zmiksate s paličnim mešalnikom, obogatite z žličko kisle ali sladke smetane in postrežete kot lahko prebavljivo uvodno jed, ki napolni želodec, tako da se kasneje ni mogoče prenajedati s preostalim.

Pijte vodo

Sveža pitna voda naj bi bila tudi sicer naša nujna spremljevalka, še toliko bolj pa med prazniki, ko smo manj zmerni pri hrani in pijači. Pojedli bomo manj težke, kalorične hrane, če bomo pol ure ali vsaj 15 minut pred obrokom spili dva kozarca navadne vode. Vodo pijte tudi med obrokom, še zlasti, če je hrana bolj začinjena in krepka. Ob alkoholu hkrati pijte navadno vodo.

Po nasvetu zdravnikov naj bi vsak dan popili dober liter do dva navadne vode. Izjema so le nekateri kronični bolniki (s težavami z ledvicami in srcem).

Zmerno s soljo

Splošno navodilo o zdravi prehrani svetuje zmernost pri soli. Jedi pri mizi naj ne bi dosoljevali. Tudi pri pripravi prazničnih jedi naj bi bili med kuho zmerni s soljo. Za polnejši okus raje uporabite vrsto svežih ali/in posušenih zelišč, ki zaokrožijo okus.

Če se dosoljevanju ne morete odpovedati, bodite zmerni in upoštevajte, da morate prav zato uživati tudi večje količine navadne pitne vode.

Nekateri prehranski strokovnjaki opozarjajo, da lahko prispeva večja količine použite soli tudi k hitrejši opitosti, ko hkrati uživate tudi alkohol, zlasti žgane pijače. Te trditve raziskave niso še niti potrdile niti ovrgle.

Pijte po malem in razumno

K pričakovanju novega leta sodi nazdravljanje in običajno je popita količina alkohola večja. Ker velja tudi alkohol oziroma vino za hrano, ga moramo tako tudi uživati - zmerno in po požirkih, med jedjo, kozarček po obroku, nikoli na prazen želodec.

Tudi ko gre za proslavljanje, naj bi ob alkoholu vedno grizljali koščke kruha in po vsakem kozarčku popili kozarec navadne vode. To naj bi bil splošni recept, da ne bi omagali in prestopili meje zdravega razuma ter dostojnosti …

Vino v zmerni količini organizmu koristi, pretiravanje pa škodi zdravju - želodcu, ledvicam, mehurju, jetrom, slinavki, žolču, živčnim celicam, srcu ... Še bolj zahrbtne so za zdravje žgane pijače. Pri peninah pa je znano, da vas lahko nekoliko večja količina hitro opije.

Preveč dobrot škodi

Za praznike običajno napečemo in nakuhamo več, kot lahko pojemo. Zato so praznične jedi na voljo več dni. Prav zato moramo po težki hrani jesti svežo zelenjavo, še zlasti sveže ali kuhano kislo zelje in repo. Potica, pečenke, gosta hrana nasploh zapira in obremenjuje prebavni sistem, zelenjava pa hrano v prebavilih mehča in pospešuje prebavo.

Ker običajno vsak dan ne uživamo mesa, zdaj ob mesu vedno jejte tudi zelenjavo in poskrbite za vitaminsko bogate obroke. Čez leto se sladkorjem skušamo izogibati, sladic ne uživamo večkrat na dan. Spomnite se na to, preveč sladkorja škodi zdravju in telesni teži.

Želodec proizvaja zaradi preobloženosti preveč kisline, te težave so lahko zelo neprijetne. Preobremenjeni so tudi želodčna slinavka, žolč, srce in ledvica in pojavijo se lahko neželeni zapleti z zdravjem.

Zbirka nasvetov: jejte po malem, večkrat na dan, obroki naj bodo manjši, obogateni z zelenjavo. Jejte počasi, na krožnik si naložite majhno količino hrane, saj nas vid in vonj pogosto zavedeta. Pred vsakim obrokom spijte kozarec navadne vode. Pri nazdravljanju popijte po vsakem kozarčku vina kozarec navadne vode. Žgane pijače uživajte le kot aperitiv. Nikoli ne mešajte alkoholnih pijač in ne pijte na prazen želodec;. Zajtrk začnite s svežim sadjem ali sveže stisnjenimi sadnimi sokovi. Solato jejte pred drugimi jedmi. Sladic ne jejte takoj po glavnem obroku, ampak dobro uro kasneje. Po obilnem obroku pojdite na polurni sprehod.

Že pri peki ali nakupu sladic (potic, tort, piškotov) upoštevajte napotke strokovnjakov in specite ali kupite le polovično količino od tiste v receptu oziroma od ocene med nakupom v trgovini.

Ne pozabite, da so recepti prirejeni za vsaj štiričlansko ali šestčlansko družino dobrih jedcev.

Sladica je okusna tudi, ko v njej prevladuje sadje. Le malo oslajena sadna kupa je lahko dober posladek. Tudi za pečenje mesa in prilog v pečici namesto velike količine maščobe uporabite teflonski pekač ali peki papir, pečenje na začetku zalivajte z vodo, ki ste ji dodali začimbe. Med rezine krompirja v pekaču dodajte na velike kose narezano zelenjavo, obrok bo bolj zdrav.

Namesto težkih, mastnih in kaloričnih predjedi postrezite z zelenjavnimi in ribjimi namazi, ki so laže prebavljivi in manj redilni. Ne pozabite, da so solate z, denimo, majonezo, težke za želodec, ožilje, srce in zelo kalorične.JASNA ARKO

---