Predlagajo brezplačno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za otroke do 3. leta

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predlagajo, da bi država krila stroške cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu za otroke, stare do treh let, in za odrasle od 45. do dopolnjenega 50. leta. V okviru tega bi brezplačno, a prostovoljno cepili s tremi odmerki cepiva, ne bi pa država krila poznejših poživitvenih odmerkov.

Fotografija je simbolična. Foto: James Gathany/Cdc
Fotografija je simbolična. Foto: James Gathany/Cdc

LJUBLJANA > Kot je razvidno iz gradiva za potrditev programa cepljenja na zdravstvenem svetu, bi otroci prvi odmerek cepiva dobili ob rednem sistematskem pregledu v starosti treh let, drugega od meseca do treh mesecev za prvim in tretjega od devetih mesecev do enega leta za prvim pa ob dodatnem obisku pri izbranem pediatru.

Odrasli v izbrani starostni skupini pa bi prvi odmerek dobili ob rednem preventivnem pregledu in nato v ustreznih razmikih še ob dveh dodatnih obiskih. Za to starostno skupino odraslih so se na NIJZ odločili zato, ker največ ljudi zboli za klopnim meningoencefalitisom med 50. in 70. letom starosti. Prav tako poteka bolezen pri starejših odraslih osebah težje kot pri mlajših.

Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčevja, ki ga povzroča virus. Ta se prenaša z vbodom klopa, lahko pa tudi z zaužitjem okuženega, toplotno neobdelanega mleka ali mlečnih izdelkov. Zdravila za bolezen ni, pač pa zdravljenje poteka simptomatsko. Bolezen lahko pusti trajne posledice, lahko tudi smrt in invalidnost. Zaščita z bazičnim cepljenjem z mrtvim cepivom v treh odmerkih je 98-odstotna. V zadnjih letih je bilo v povprečju 250 primerov klopnega meningoencefalitisa na leto. Tveganje okužbe je za vse starostne skupine, v zadnjih letih pa naraščajo incidenčne stopnje pri starejših. Hospitaliziranih je okoli 95 odstotkov vseh primerov, v zadnjih desetih letih je zaradi tega umrlo pet ljudi.

Za otroke pa predlagajo cepljenje, ker po nekaterih podatkih breme zaradi klopnega meninngoencefalitisa pri slovenskih otrocih, starih med pet in 14 let, večje kot pri odraslih.

Na NIJZ predvidevajo, da bi se tako cepila približno polovica populacije v teh starostnih skupinah, kar pomeni 10.000 otrok in 15.000 odraslih na leto. Tako bi na leto uporabili 75.000 odmerkov cepiva. Po drugi strani pa bodo prihranki v zdravstvenem sistemu zaradi nižjih stroškov diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, saj bo manj zbolelih, so navedli. Za 75.000 odmerkov cepiva bi na leto namenili približno 1,44 milijona evrov, za stroške dela več kot 200.000 evrov, storitve cepljenja dober milijon, za informativni material 10.000 evrov in za promocijsko kampanjo približno 100.000 evrov. Tako bi za program na leto porabili okvirno 2,8 milijona evrov. Predlagajo, da bi vse razen promocijske kampanje, kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Kot so navedli na NIJZ, je v Sloveniji proti klopnemu meningoencefalitisu kljub endemskemu območju cepljenih približno 12 odstotkov ljudi, redno pa se cepi sedem odstotkov prebivalcev. Večina cepljenih pripada skupinam, za katere je cepljenje obvezno, to so dijaki, študenti ter delavci, ki so izpostavljeni večjemu tveganju. Eden od pomembnih razlogov za zelo majhno precepljenost oseb, pri katerih cepljenje ni obvezno, je po navedbah NIJZ cena.

STA


Najbolj brano