Poleg moških vse bolj pijejo mlade ženske in otroci

Po količini popitega alkohola se Slovenija v Evropi uvršča na vrh lestvice, enako tudi po obsegu vseh vrst škodljivih posledic te zasvojenosti; ne le za težke bolezni in za prezgodnjo smrt, posledic je več vrst in posegajo na vsa področja življenja. Čeprav je alkohol nevarna droga, je v naši družbi sprejemljiv, saj smo do njega zelo tolerantni. Po njem vse bolj posegajo vse mlajši. Šepa tudi zaostritev ukrepov alkoholne politike. Zato so nujni odločna strategija in ukrepi, ki bi zmanjšali opijanje in s tem stroške zaradi posledic na zdravju, v zdravstvu in družbi.

Gre za resna opozorila, ki jih je minuli teden javnosti predstavila 3. nacionalna konferenca o alkoholni politiki. Pripravil jo je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pod geslom “Zmanjšajmo breme alkohola v Sloveniji”, ob sodelovanju zdravstvenega ministrstva in Svetovne zdravstvene organizacije.

Strokovnjaki pozivajo odgovorne in pristojne, naj nemudoma zaostrijo ukrepe, ki bi zožili dostop in prodajo, zmanjšali potrošnjo in skrčili reklamiranje alkohola. Vse to je nujno, saj je alkoholizem v Sloveniji čedalje hujši družbeni problem. Pijejo že otroci, ženske že dohajajo moške pivce.

Droga, usodna za zdravje

Številne raziskave v zadnjih letih poudarjajo, da ima škodljivo pitje alkohola vrsto težkih in nevarnih posledic. Alkohol botruje nastanku veliko različnih bolezni. Najpogostejše so rakave in mišično-skeletne, bolezni želodca ter prebavil, duševne bolezni.

Dokazano je, da nosečnica, če redno uživa alkohol, s tem ogroža zdravje ploda. Alkohol zakrivi slabše zdravje novorojenčka.

Po znanih podatkih se dobra četrtina moških in 16 odstotkov žensk v starosti od 25 do 34 let se opija enkrat do trikrat na mesec ali pogosteje. S tem ogrožajo lastno varnost in zdravje, obenem se povečuje verjetnost za socialne, zdravstvene in druge posledice zaradi pitja alkohola.

Alkoholna politika obravnava široko paleto dejavnikov, ki se nanašajo na odnos med pitjem alkohola, blagostanjem in zdravjem posameznikov ter javno blaginjo. Združuje ukrepe, ki jih sprejme država s ciljem preprečevati in zmanjševati škodo zaradi rabe alkohola. Uspešna je le, če v njej od oblikovanja do izpeljave aktivno sodelujejo politični snovalci in odločevalci (državni svet in zbor, ministrstva), stroka (inštituti, združenja, fakultete) civilna družba (nevladne organizacije, lokalne skupnosti, društva) in mediji. V Sloveniji alkoholno politiko financirajo proračun, Zavod za zdravstveno zavarovanje, evropski viri in viri, s katerimi razpolaga Svetovna zdravstvena organizacija, del denarja pa se nateka iz drugih bilateralnih virov. Poleg nacionalnih alkoholnih politik imamo evropsko alkoholno politiko, ki ima natančno oblikovano strategijo, cilje in naloge. V skupini evropskih držav z najuspešnejšimi alkoholnimi politikami so skandinavske države. Med 29 evropskimi državami se Slovenija po uspešnosti alkoholne politike uvršča šele na 16. mesto. Na tako veliko porabo alkohola v Sloveniji vplivajo tudi cene alkoholnih pijač. Te so po oceni Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji nizke, zlasti za vina.

V Sloveniji vsaj občasno po alkoholnih pijačah posega večina odraslih. Kljub prepovedi prodaje alkohola mlajšim od 18 let je te pijače pilo že 85 odstotkov 15-letnikov, pri čemer sta bila dva od petih že vsaj dvakrat opita. 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk v starosti od 25 do 34 let se opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje. S tem ogrožajo lastno varnost in zdravje, povečuje se verjetnost za socialne, zdravstvene in druge posledice. Zadnja leta narašča delež mladostnic in mladih žensk, ki tvegano pijejo.

Botruje konfliktom in smrti

Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in zaradi prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, je v Sloveniji vsako leto med mrtvimi skoraj pet odstotkov takih, kjer je smrt zakrivil alkohol. Ta botruje številnim prometnim in drugim nezgodam, mnoge pa se končajo s smrtjo. Alkoholizem je vzrok mnogih samomorov, umorov, kriminalnih dejanj, kaljenja nočnega reda in miru, nenadnih smrti.

Vdajanje alkoholu botruje konfliktnim odnosom v delovnih okoljih, odsotnosti z dela, boleznim in bolniškim staležem. Zaradi pijančevanja se poslabšajo odnosi v družinah. Alkoholizem sproža duševne posledice pri bližnjih, ki zaradi alkoholika zelo trpijo. Obenem je delo opiteža manj učinkovito, pojavljati se začnejo težave pri odločanju in reševanju službenih nalog, nastopijo tudi težave s spominom.

Alkoholna omama spodbuja tvegano spolno vedenje, z njim se poveča nevarnost za nevarne okužbe, zdravljenje pa nato bremeni tudi zdravstvo in celotno družbo.

Od tveganega do škodljivega pitja in zasvojenosti

Načeloma velja, da več kot popijemo ob eni ali več priložnostih, večjemu tveganju izpostavljamo sebe, svojo družino in bližnje, pa tudi druge ljudi. Gre za posledice tveganega in tudi že škodljivega pitja alkohola.

Tvegano pitje alkohola je pitje, pri katerem obstaja verjetnost, da bo pivec na ta način povzročil škodo sebi in drugim. Škodljivo pitje alkohola pa je tisto, kjer je z alkoholom povzročena škoda že nastala in se le še stopnjuje, saj pivec praviloma vse pogosteje in vse več pije.

Za zasvojenost z alkoholom gre, kadar se v zadnjem letu življenja pivca pojavljajo različni stadiji. Prične se s povečano toleranco organizma na alkohol - ko potrebuje pivec za enak učinek opitosti vse več alkohola. Abstinenčna kriza - telesne motnje -, se pojavi, ko pivcu odtegnemo pitje alkohola. Pivec težko in vse teže obvladuje željo po pitju. Pojavijo se težave pri obvladovanju pitja alkohola (ko ne more več normalno funkcionirati brez alkohola).

Sledi vztrajanje pri pitju tudi, ko se dobro zaveda, da mu to škodi in ko dobro ve, kakšne so posledice alkoholizma. Obenem zanemarja druge dejavnosti (za osebno zadovoljstvo, nujna opravila, obveznosti v družini, v službi in v okolju).

Ob alkoholiku trpijo bližnji in okolica

Pri pivcu se škodljive posledice pitja odrazijo v slabšem počutju, slabša se zdravje, pojavijo se različne bolezni. Nevaren je v službi in v prometu. Zaradi alkoholiziranosti obstaja nevarnost poškodb in nezgod pri vseh opravilih. Bistveno se poslabšajo tudi alkoholikove finančne razmere.

Alkoholiziranost zastrupi tudi družinske odnose in življenje najbližjih. Pojavijo se duševne težave tudi pri bližnjih, zlasti občutljivi so otroci. Na delovnem mestu postanejo zaradi alkoholika odnosi s sodelavci napeti, saj dela manj kakovostno, njegova storilnost je slabša. Tudi v širšem okolju se pojavijo napetosti, trenja, prihaja celo do izgredov, vandalizma, kriminalnih dejanj.

Družba alkoholiziranost posameznikov občuti kot slabše zdravstveno stanje prebivalstva. Zaradi zdravljenja se povečujejo stroški, tudi tisti zaradi posredovanja uradnih organov (policije, sodišča ...).

Droga, ki vodi v kronično odvisnost

Odstotek tveganih pivcev je višji med moškimi, vendar jih po znanih podatkih ženske počasi dohajajo. Pije vse več mladih žensk, starih od 25 do 34 let, ki se opijajo enkrat, dvakrat, večkrat na mesec.

Povprečen pivec v Sloveniji je moški, star od 40 do 45 let, ima poklicno izobrazbo in prihaja iz vzhodne Slovenije.

Čim mlajši je človek, ko prvič poskusi alkohol, tem večja je verjetnost, da bo imel pozneje resne težave z alkoholom.

Alkohol je nevrotoksična droga, škodljiva za centralno-živčni sistem v vseh starostih. Raziskave opozarjajo, da so možgani otrok in mladostnikov še toliko bolj občutljivi, saj se še razvijajo.

Alkohol je droga, ki povzroča zasvojenost, ne glede na starost in spol. Vse več otrok in mladostnikov se z alkoholom sreča že pred 13. letom starosti. Raziskave potrjujejo, da mnogim otrokom alkohol prvi ponudijo starši ali bližnji doma.

Opijanje je pogostejše med fanti, a se razlike med spoloma zmanjšujejo. Kar 85 odstotkov slovenskih 15-letnikov je že pilo alkoholne pijače, dva od petih sta bila že vsaj dvakrat opita. Čeprav je uzakonjena prepoved prodaje in strežbe alkohola mladoletnikom, je mladim alkohol zlahka dostopen. Do njega najpogosteje pridejo pri prijateljih in doma, težav nimajo niti pri nakupu na bencinskih črpalkah in v lokalih.

Ukrepi so nujni

Slovensko zdravstvo so oboleli, katerih zdravstvena stanja so bila povezana z alkoholom, leta 2011 stali 159 milijonov evrov.

Dokazano učinkoviti ukrepi, ki jih državam priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, so: prepoved vožnje pod vplivom alkohola; omejitev prodaje alkohola po urah in dnevih; natančno določena starost, do katere nakup in pitje alkohola ni dovoljeno; zmanjšanje cenovne dostopnosti (zvišanje minimalnih davčnih stopenj; določitev najnižje cene za alkohol, ki ne sme biti nizka; prepoved akcijskih cen in promocijskih cen; dodatna obdavčitev mešanih gaziranih alkoholnih pijač); omejevanje tržnega komuniciranja alkoholnih pijač; povečanje odgovornosti strežnega osebja za strežbo alkohola mladoletnim; zgodnje prepoznavanje in strokovna obravnava tveganih pivcev; zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola.

Podatki o pitju in slovenskih pivcih

> 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk, starih od 25 do 34 let, se opijaj enkrat do trikrat na mesec ali pogosteje.

> Vsak deseti Slovenec (oziroma 117.000 prebivalcev) pije tvegano in zato stopa na pot, ki vodi v težke bolezni.

> 69 odstotkov prebivalcev pije, vendar manj tvegano in na ta način obstaja nekoliko manjša verjetnost, da se bo pri njih razvila škoda, ki jo povzroča alkohol.

> Le 10 odstotkov prebivalcev v zadnjem letu, kar so opravljali raziskavo, ni pilo alkohola.

> Samo pet odstotkov polnoletnih prebivalcev Slovenije nikoli ne pije alkohola.

Alkohol, bolezni in in smrti

> Vsak dan je v Sloveniji zaradi vzrokov, ki so povezani izključno z alkoholom, na zdravljenje v bolnišnice sprejetih deset ljudi.

> Zaradi razlogov, povezanih z alkoholom, v Sloveniji vsak dan umreta dva človeka.

> Vsako leto umre 650 ljudi zaradi posledic pitja.

> Stopnja umrljivosti zaradi alkohola je v Sloveniji nad evropskim povprečjem.

> Zaradi prometnih nezgod, ki so jih povzročili pijanci, v Sloveniji vsako leto umre v povprečju 75 ljudi.

> Po znanih podatkih izmed vseh umrlih vsako leto pri nas alkohol ugasne tri do štiri odstotke življenj.

> Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in zaradi prometnih nezgod, ki jih zakrivijo opiti vozniki, vsako leto umre skupno v povprečju 725 ljudi.

JASNA ARKO

---