Pasti globalnega segrevanja

Strokovnjaki že dalj časa opozarjamo na vpliv segrevanja ozračja ter večanja količine padavin na razmnoževanje nekaterih vrst živali, še posebej insektov. Obenem množenje insektov zaznavajo tudi ljudje v svojem ožjem življenjskem okolju in se sprašujejo, zakaj je tako, pa tudi, zakaj nihče ne ukrepa.

Insekti hitro reagirajo na segrevanje ozračja - hitreje in tudi številčnejše se razmnožujejo. Tako se nekatere vrste ne razmnožujejo več le tolikokrat na leto, kot je bilo doslej normalno (enkrat, dvakrat ...), ampak se razmnoževanje povečuje, a to je odvisno tudi od vrste.

Podobno vplivajo na njihov razvoj tudi razpored padavin in drugi meteorološki dejavniki; med njimi so tudi spremembe zaradi menjave letnih časov.

Letos smo imeli na prvi dan jeseni, 23. septembra, na obalnem območju najbolj moker dan v tem letu. Padlo je 49 litrov dežja na kvadratni meter. Dotlej je bil najbolj moker dan letošnji 24. junij, ko je padlo 48 litrov dežja na kvadratni meter. Od januarja do maja letos je padlo slabih 185 litrov dežja na kvadratni meter in od junija do avgusta še približno enkrat toliko.

Vse spremembe vplivajo tudi na selitev insektov in drugih živali z drugih območij v predele, kjer se zaradi temperaturnih in klimatskih sprememb pojavljajo enaki ali boljši življenjski pogoji.

Zaradi tega se pojavljajo tudi nove vrste, na nekaterih območjih doslej neznane živali oziroma takšne, ki niso avtohtone. V Evropi so se že pojavile doslej tam neznane vrste kobilic in gosenic, ki povzročajo velike težave. Te pojave spremljajo zanimanje, vznemirjenje, presenečenje, ponekod panika. Najprej je treba ugotoviti, za katero vrsto živali gre, ali je škodljiva, morda nevarna za človeka in njegovo okolico. Poznati moramo vse značilnosti, da lahko, ko je to nujno, primerno in uspešno ukrepamo zaradi zaščite zdravja in zdrave prehrane ljudi.

Nemški naravoslovec Ernest Heckel je v 19. stoletju z izrazom ekologija poimenoval vedo, ki proučuje medsebojne odnose med organizmi in okoljem. Veda odkriva zakonitosti, ki veljajo v odnosih med različnimi vrstami živih organizmov, med njimi in v povezavi z neživim okoljem. Pojem ekologija se pogosto uporablja tudi v zvezi z onesnaževanjem in s skrbjo za čisto okolje.

Za te odnose pa skrbi tudi narava sama, z lastnimi jasnimi zakonitostmi, ki jih dandanes človeštvo že dodobra občuti. Narava pooseblja množico medsebojnih odnosov in zakonitosti, iz katerih se je v milijonih let vzpostavil red, imenovan naravni sistem, ki v končni fazi vodi k ravnovesju.

V 21. stoletju je globalno segrevanje eno najbolj spornih znanstvenih vprašanj in predstavlja velik izziv tako družbi kot ekonomiji, sociologiji, geopolitiki, lokalni politiki in izbiri življenjskega sloga. Segrevanje je posledica izrednega povečanja vsebnosti toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid - zaradi uporabe fosilnih goriv in krčenja gozdov.

Obstajajo teorije in domneve, da bo globalno segrevanje neugodno vplivalo na človeško zdravje in ga tudi ogrožalo. To se bo zgodilo zaradi omejevanja dostopa do pitne vode, z vsemi posledicami vred. Druga možna grožnja je povečan prenos mnogih nalezljivih bolezni, saj tudi na njih vplivajo podnebni dejavniki.

Povzročitelji bolezni in njihovi prenašalci (dobra primera sta komar in muha) so občutljivi na dejavnike, kot so temperatura, površinske vode, vlažnost, veter, slanost prsti in pogozditev.

Svetovno najpomembnejša, vektorsko prenosljiva bolezen je malarija, za katero danes oboleva približno 500 milijonov ljudi po vsem svetu. Poglavitna podnebna dejavnika, ki vplivata na prenosljivost malarije s pomočjo komarjev sta temperatura in vlaga. Po ugotovitvah strokovnjakov nam je lahko v tolažbo le podatek, da je uspešnost boja z malarijo močno povezana s stopnjo razvoja in z sredstvi. To pomeni, da razvoj zagotavlja učinkovit nadzor bolezni, sredstva pa omogočajo uspešno zatiranje komarjev.

Za veliko večino sprememb vemo, da so posledica neprimernega ravnanja človeka, z njegovim, pogosto preveč brezbrižnim in neodgovornim obnašanjem.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

---