Otekanje in bolečine so lahko resen opomin

Preventivna izobraževalna akcija za najširši krog prebivalstva, ki jo je slovensko Društvo za zdravje srca in ožilja poimenovalo Mesec zdravih nog, poteka od minulega tedna in jo bodo sklenili 6. junija. Zdravniki pripravljajo na več kot 40 lokacijah predavanja in pogovore z ljudmi. Svetujejo vsem, ki jih zanima, zakaj imajo težke noge in težave pri hoji in kaj storiti za ohranitev zdravih ven.

V srednjih letih kronična venska bolezen prej napade ženske, 
kasneje se pojavi v enaki meri pri obeh spolih.   Foto: Leo Caharija
V srednjih letih kronična venska bolezen prej napade ženske, kasneje se pojavi v enaki meri pri obeh spolih.  Foto: Leo Caharija

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije se je za izobraževalno preventivno akcijo Mesec zdravih nog odločilo že drugo leto zato, ker se zaveda, da sta ozaveščenost in znanje o kronični venski bolezni še dokaj šibka. Aktivnosti potekajo po vsej Sloveniji na javnih lokacijah, na voljo so medicinske ekipe.

Najpogostejša kronična bolezen

Kronična venska bolezen je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen. za njo trpi osem do deset odstotkov odraslih.

Znaki so na prvi pogled dokaj neznačilni. Bolezen se začne z občutkom težkih in bolečih nog. Ko je vreme toplo, se težave stopnjujejo. Razvijejo se lahko tanke, rdeče-modre majhne žilice, ki jih imenujemo mrežaste vene. Ko pa se vene razširijo in izbočijo, so vijugaste in pojavijo se varice - krčne žile.

Venska bolečina, ki jo povzroča vnetje v venski steni, je najpogostejši simptom, ki ga navajajo bolniki. Gre za prvi signal in opomin, da je treba pričeti z zdravljenjem.

Bolečina se nekoliko razlikuje od tiste, ki jo občutimo v drugih delih telesa, saj je razširjena, pogosto jo spremljajo tudi drugi neprijetni občutki, ki jih bolniki težko opišejo in jih običajno ne povezujejo z bolečino (občutek težkih nog, otekanje, nočni krči v mečih, napetost v nogah in srbež). Jakost bolečine ni nujno povezana s stopnjo venske bolezni, zato nekateri še nimajo vidnih znakov bolezni.

Z napredovanjem kronične venske bolezni se pojavljajo vse hujše zdravstvene težave, saj goleni vse bolj otekajo. Pojavljajo se tudi odprte rane na golenih ali gležnjih, ki se težko zacelijo.

Bolezen spremlja vse več težav

KVB nastane zato, ker je pretok krvi s periferije proti srcu otežen zaradi poškodovane in nefunkcionalne stene vene ter nedelujočih venskih zaklopk, ki preprečujejo vračanje venske krvi na periferijo.

Medicina navaja, da je vzrok za okvaro venskih zaklopk ponavadi prirojena šibkost venske stene, zato se se sekundarno okvarijo tudi zaklopke v venah in kri v veni zastaja. Niz vnetnih procesov, ki so posledica delovanja levkocitov na žilno steno in drobno žilje, povzroča poškodbe ven, zaklopk v njih ter kapilar, in to že v začetnih fazah bolezni.

Literatura opisuje, da tekočina “leze” v tkivo, kjer je v tkivu manjši tlak, in povzroča vnetne procese tudi tam. Najpogosteje se bolezen začne z bolečimi nogami, ko pa napreduje, se bolečini pridružijo tudi vidne spremembe - popokane kapilare, krčne žile, obarvanost kože in v hujših primerih tudi odprte rane (venski ulkusi) na golenih.

Mednarodna raziskava iz leta 2012, v njej je sodelovala tudi Slovenija, je pokazala, da ima kar 80 odstotkov odraslih eno od stopenj KVB, od tega vidne spremembe kar 60 odstotkov obolelih. Prav zato sta zgodnje odkrivanje in zdravljenje tako pomembna, saj lahko preprečita napredovanje bolezni.

Na KVB pogosto ne pomislijo niti oboleli niti zdravniki, saj gre še vedno za zmotno prepričanje, da ta bolezen ni tako razširjena, njene simptome pa zanemarjajo tudi zdravstveni delavci.

Ta bolezen dokazano zmanjšuje kakovost življenja in lahko pripelje tudi do invalidnosti. Zato so strokovnjaki že pripravili protokol za za obravnavo KVB v referenčnih ambulantah družinske medicine. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje lahko preprečita napredovanje bolezni.

Mesec zdravih nog je Primorsko obiskal že minuli teden in to v ilirskobistriškem zdravstvenem domu in v novogoriškem Šparu, v postojnskem zdravstvenem domu, v supermarketu Mercator v Ajdovščini, v Qualndiji v Novi Gorici, v Planetu Tuš v Kopru, v Portorožu in na koprski tržnici.

Na to bolezen smo premalo pozorni

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije skuša zato s preventivnimi zdravstveno-informativnimi aktivnostmi ozaveščati ljudi in stroko, da bi ob ugotavljanju vzroka težav z zdravjem obenem pomisli tudi na to bolezen. V Mesecu zdravih nog s stojnicami gostujejo večinoma v večjih blagovnicah in na mestnih trgih in nagovarjajo mimoidoče, naj se poskrbijo za lastno zdravje. Obenem praktično prikazujejo, kakšne vaje je koristno izvajati za ohranitev zdravih nog. Primorsko so obiskovali minuli teden.

Kaj vpliva na pojav KVB? Dokazana dejavnika tveganja sta družinska anamneza krčnih žil in nosečnost, zato je do 60. leta bolezen pogostejša pri ženskah, kasneje pa je enako pogosta pri obeh spolih. Izkušnje kažejo, da je pogostejša tudi pri ljudeh, ki se premalo gibajo in pri tistih, ki veliko stojijo.

Zdrav življenjski slog z veliko gibanja oziroma rekreacije, skrb za primerno telesno težo, izogibanje vročini, nošenje primernih oblačil in obutve, primerna prehrana, so temeljni nasveti, ki pripomorejo k preprečevanju nastanka KVB.

Bolezen najpogosteje zdravijo s kompresijo in z venoaktivnimi zdravili, pri napredovalih stopnjah pa kirurško.

JASNA ARKO


Najbolj brano