Okužbe lahko resno ogrozijo zdravje

Temperature naraščajo in s tem se povečuje tudi aktivnost klopov, ki so se prebudili iz zimskega spanja. Okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, lahko zelo resno ogrozijo zdravje ljudi. Še posebej pred odhodom v naravo se zavarujmo pred klopi z repelenti, po prihodu domov pa temeljito preglejmo oblačila in telo.

S toplejšim vremenom prilezejo na plano tudi klopi, ki zelo 
radi poiščejo človeško kožo. Foto: Leo Caharija
S toplejšim vremenom prilezejo na plano tudi klopi, ki zelo radi poiščejo človeško kožo. Foto: Leo Caharija

Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ). V Sloveniji je daleč najpogostejša bolezen lymska borelioza. Sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Nujna je previdnost, saj postanejo klopi s toplejšim vremenom bolj aktivni, s tem pa se seveda poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo zdravje.

Razširjenost klopov

Klope najdemo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je nekoliko manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Na dan prilezejo takoj, ko se temperatura tal poviša.

Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje.

Sicer pa je aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj odvisna od klimatskih nihanj. Ob mili zimi in vlažni pomladi je dejavnost klopov večja. Sicer pa nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Slovenija sodi med endemska področja klopnega meningoencefalitisa in se glede na pogostost uvršča v sam vrh evropskih držav.

Zaščita pred klopi

In kako staknemo klopa? Na primer tako, da oplazimo grmovje, na katerem je, ali pa nas klop enostavno zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se pred klopi zaščitimo z oblačili in poskrbimo, da je pokrite čim več kože.

Humana granulocitna anaplazmoza je redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas. Bolezenske težave so precej podobne tistim v zgodnjem obdobju klopnega meningoencefalitisa, predvsem povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom.

Oblačila naj bodo svetlih barv, da klopa laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Ko se vrnemo iz narave, pa natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo in če so pralna, jih operemo.

Kako odstranimo klope

V primeru, če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Primemo ga s koničasto pinceto čim bliže koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Lymska borelioza

Lymska borelioza (LB) je v Sloveniji daleč najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjena je po vsej Sloveniji. Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. Letno v Sloveniji zabeležimo tudi več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu. Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni. Z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov, lahko možnost okužbe pomembno zmanjšamo. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno v zgodnji fazi bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki so, na srečo, redke. V letu 2015 je bilo prijavljenih 3742 bolnikov z LB (56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških).

Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis (KME) je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se približno teden dni po vbodu klopa začne s slabim počutjem, z bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri petih do desetih odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno odstotek obolelih umre.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Slovenija se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam evropski vrh. Klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, so razširjeni skoraj po vsej Sloveniji, največ jih je na Gorenjskem, Koroškem in na ljubljanskem območju.

V letu 2015 je bilo prijavljenih 62 primerov klopnega meningoencefalitisa (tri na 100.000 prebivalcev), kar je najnižje število prijav v zadnjih 30 letih in veliko nižje od povprečja za predhodnih 20 let (približno 250 prijav letno). V letu 2015 v Sloveniji ni bilo zabeležene nobene smrti, ki bi bila posledica KME.

Najbolj učinkovito je cepljenje

Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, na primer gozdni delavci, lovci ipd., ga priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis.

Priporočljivo je, da se cepljenje opravi, preden klopi postanejo aktivni, torej pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez pet do dvanajst mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezna raven zaščite. Kljub naraščajočemu številu porabljenih odmerkov cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu je v zadnjih letih delež cepljenih proti tej bolezni v Sloveniji še vedno zelo nizek. SK


Najbolj brano