Nepravilna telesna drža (2)

Na pravilno telesno držo lahko vplivamo z močjo volje, in sicer tako, da se zavestno osredotočimo na pravilno uporabo mišic in izvajamo korekcijske vaje. Nepravilna drža, na katero lahko vplivamo, se torej razlikuje od nepravilne drže, ki nastane kot posledica strukturnih sprememb in deformacij skeleta. Teh namreč ne moremo več odpraviti z voljo ali aktiviranjem mišic.

Glede na dejstvo, da imajo deformacije hrbtenice velik vpliv na držo telesa in zunanji videz, se bomo tokrat posvetili strukturni patologiji tega dela našega lokomotornega sistema.

Na telesno držo vplivajo številni dejavniki, kot so: prikrajšave spodnjih ekstremitet s posledičnim šepanjem in nagibom medenice, obrabe sklepov spodnjih udov (kolkov, kolen, gležnjev), ki vodijo v omejeno gibljivost s fiksiranimi kontrakturami prizadetih sklepov in s tem močno vplivajo na hojo, stanje, splošni videz telesa ter kot poskus kompenzacije ustvarjajo nefiziološke krivine hrbtenice.

Močan vpliv imajo tudi tako imenovane X-noge ali O-noge, kot posledica izkrivljene aksialne osi noge, ki je lomljena v predelu kolenskih sklepov, ter izrazito ploska stopala, ki spremenijo os težišča telesa. Ukrivljenost ledvene hrbtenice lahko povzroči hernija diska, ki pritisne na živčne korenine in sproži obrambni refleksni mehanizem odmika hrbtenice od mesta draženja, kar precej nagne našo hrbtenico v eno stran. Telesno držo v teh primerih popravimo z operacijo - podaljšamo nogo, okvarjeni sklep zamenjamo s protezo, izravnamo nogo s posegom, imenovanim osteotomija, hernijo diska odstranimo. V naštetih primerih torej volja in korekcija mišične aktivnosti nista dovolj.

Hrbtenica odraslega človeka ima, če si jo ogledamo s strani, štiri krivine: vratni in ledveni predel sta konveksno nagnjena naprej, medtem ko sta prsni in križni zavoj konkavna. Svojo dokončno obliko hrbtenica dobiva šele po puberteti. Pretirana ukrivljenost hrbtenice povzroča patološke spremembe, ki jim imenujemo kifoza, lordoza in skolioza. Njihova skupna značilnost je, da povzročajo težave, ki jih sčasoma posameznik vse teže prenaša.

Kifoza je najpogostejša v prsnem (torakalnem) delu hrbtenice, prisotne so strukturne spremembe vretenc, vezi in mišic. Lahko je konstitucionalna - genetsko pogojena ali idiopatska, kar se najpogosteje pojavi v adolesceci (Scheuermannova bolezen).

Pri otrocih je bila nekoč pogosta rahitična kifoza, pri starejših se lahko pojavi osteoporotočna oblika zaradi kolapsov vretenc. Kifoze zdravimo v glavnem konzervativno s kinezioterapijo, stezniki, le v hujših primerih, ko zaradi velike ukrivljenosti prihaja celo do motenj dihanja, operativno.

Lordoza je v nasprotju s kifozo upognjenost hrbtenice s konveksiteto naprej. Najpogostejša je v ledvenem delu hrbtenice v kombinaciji z nagnjenostjo medenice naprej. Spremenjen je kot med ledveno hrbtenico in križnico. Pojavi se lahko tudi sekundarno, na primer ob izpahu kolka ali ob fiksacijskih obrabah kolka. Zdravi se pretežno s kinezioterapijo, v težjih primerih pa operativno.

Pri skoliozi gre za bočenje hrbtenice vstran v kombinaciji z rotacijo vretenc, zaradi deformacije enega ali več teles vretenc, medvretenčnih ploščic, oslabelosti vezi ali hrbtenične muskulature. Skolioze so lahko mobilne ali fiksirane, po težavnosti pa blage, zmerne ali težke.

Delimo jih na funkcionalne in strukturalne, slednje so lahko prirojene, idiopatske (vzrok ni znan), posledica kostne distrofije, mišičnih distrofij, paraliz (nevropatske) in podobno. Pojavljajo se najpogosteje v prsnem in ledvenem delu hrbtenice. Pogosto sta prizadeta oba dela hrbteničnega stolpa.

V primerih, ko imamo ob stranski deviaciji in rotaciji še povečano ukrivljenost s konveksiteto naprej, govorimo o kifoskoliozi. Kifoskolioze lahko povzročijo hude deformacije telesa ne le v estetskem pomenu, temveč tudi v funkcionalnem, saj vplivajo na notranje organe, kot so pljuča, srce, velike krvne žile, medrebrno živčevje. Deformacije spodnjega dela hrbtenice povzročijo upogib medenice. Ob vsem tem trpijo trebušni notranji organi (ledvici, jetra, velike arterio-venske strukture).

Strokovnjak občasno odgovarja tudi na vprašanja bralcev. Posredujete mu jih lahko na naslov zdravje@primorske.si in na mobilni telefon 040/979-079.

Zdravljenje je odvisno od etologije, lokalizacije in stopnje napredovanja skoliotične deformacije. Po natančnem pregledu ter ob pomoči ustreznih preiskav bo specialist postavil diagnozo ter svetoval najprimernejši način terapije (spremljanje, steznik, operativni pristop).

Dandanes so deformacije hude stopnje zelo redke, saj je detekcija pravočasna (sistematski pregledi), vstop v terapevtski program pa hitrejši kot nekoč.

dr. sci. NEVEN KRULJAC, dr. med., spec. ortoped

---