Ne vedo niti tega, kdo mora sprejemati nujne klice na 112

Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (NMP) prične veljati danes ali najkasneje jutri. Med drugim odreja, da se mora vsa nujna medicinska pomoč preseliti v nove urgentne centre dva meseca po njihovem odprtju. To je po oceni osnovnega zdravstva domala edino konkretno navodilo, nasploh je dokument zelo površen, zdravstveno ministrstvo ga je uveljavilo potiho in je po nepotrebnem hitelo.

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Ministrstvo kljub obljubam v pravilnik ni vgradilo zelo konkretnih pripomb za izboljšave iz dobrih praks na terenu, tudi na Primorskem. Tudi enega najpomembnejših vprašanj - kdo mora od danes dalje sprejemati nujne klice na številko 112 - pravilnik ne pojasnjuje. Kako bo poslej poskrbljeno za bolnike v primeru nuje? V zdravstvenih domovih (ZD) sicer mirijo: “Že doslej smo delali po najboljših močeh in tako bomo tudi naprej! Smo pa nad dokumentom silno razočarani!”

Veliko nejasnosti

Kako naj torej poslej delajo? Kje bodo umeščene mobilne enote? Kje (ali sploh) bodo satelitski centri? Kaj je z obljubljeno dispečersko službo, ki bo sprejemala vse nujne klice na številko 112? Kdo mora od danes dalje te klice sprejemati, ker bodo ekipe sestavljene drugače in marsikje - tako pravilnik - ne bodo več v ZD? Kdaj bodo urgentni centri odprti? Kaj bo reševalnimi vozili in opremo v njih? Ali bodo ta res last centrov? Jih bodo ti torej odkupili od ZD? Mora biti zdravnik v urgentnem centru ali bo smel tudi na teren? Če ne, kateri zdravnik bo šel na teren z reanimobilom? Novi pravilnik namreč ne predvideva več zdravnika v vseh ekipah rešilcev, temveč le v reanimobilih, v preostalih bo ob reševalcu le diplomirani zdravstvenik ...

Gre za vprašanja, ki vznikajo po uveljavitvi pravilnika, kar se je zgodilo povsem potiho.

Za ljudi bo celo bolje poskrbljeno

Zdravstveno ministrstvo pa že od pomladi dalje, ko je ekipa snovalcev ta dokument z ministrico Milojko Kolar Celarc na čelu predstavljala osnutek pravilnika na posameznih območjih, vneto zatrjuje, da bo poslej za ljudi, za njihova življenja in varnost bolje poskrbljeno.

Prepričani so, da bo poenoten sistem za celotno državo omogočil hitrejše posredovanje, saj naj bi omogočil natančen pregled nad tem, kako so razporejena reševalna vozila in jih sproti usmerjal na pomoč, ne glede na to, kateremu ZD pripadajo. S tem naj bi se odzivni čas skrajšal in bi zares dosegal največ 15 minut, kolikor predpisuje novi pravilnik.

Ministrstvo obljublja, da naj bi bili domala vsi novi urgentni centri v pogonu ob koncu leta in dodaja, da se bo način dela še tudi sproti prilagajal, prehod na novi režim pa bo postopen. Kot je bilo slišati, naj bi v štirih letih prešla celotna reševalna dejavnost iz ZD k bolnišnicam oziroma urgentnim centrom. Ti bodo, tako je v pogovoru za Primorske novice sredi oktobra zagotovila tudi ministrica, vodeni kot samostojno, ločeno stroškovno mesto. Med tem naj bi izobrazili več specialistov urgentne medicine, dotlej naj bi v novih urgencah delali zdravniki iz osnovnega zdravstva, ki zdaj delajo tudi v ekipah NMP.

Direktorica sežanskega ZD Tadeja Pogačnik Godnič je za novi pravilnik izvedela iz uradnega lista, po katerem naj bi začel veljati jutri. “S tem nas ministrstvo uradno ni seznanilo. Pravilnik sicer povzema precej navedb iz osnutka, nekaj pa na novo ureja. Zelo skopo obravnava satelitske urgentne centre (SUC), zato ni povsem jasno, kaj natančno velja za naš ZD. Tudi pojem pripravljenosti ni jasno opredeljen. Ministrstvo zagotavlja, da bo mrežo vsako drugo leto na novo opredelilo na podlagi zbranih podatkov. SUC naj bi menda vzpostavili po vzpostavitvi dispečerske službe, a kdaj, ni navedeno.” Zaradi toliko neznank bo v tem ZD služba NMP delovala nespremenjeno, dokler ministrstvo ne bo posredovalo konkretnih navodil in pognalo SUC ter dispečersko službo.

Presplošna navodila

Takšna je splošna ocena novega pravilnika o NMP, ki prihaja iz osnovnega zdravstva, iz ZD na terenu.

“Ne predstavljam si organizacije službe NMP dva meseca po odprtju urgentnega centra v šempetrski bolnišnici. Tudi bolnišnica o tem podrobneje ničesar ne ve,” poudarja direktorica novogoriškega ZD Petra Kokoravec. “Vsi zdravstveni domovi in bolnišnice smo pričakovali jasne opredelitve, dobili pa površen in presplošen pravilnik, ki niti umeščenosti mobilnih enot in satelitskih centrov ne vsebuje. Pa tudi ne delovanja dispečerske službe. Ne vemo niti, kdo mora poslej sprejemati nujne klice na številko 112, kamor, denimo med vikendi, ljudje kličejo tudi v primeru težav, ko ne potrebujejo rešilca ... Ljudje bodo zmedeni tudi, ker med vikendi ne bo več dežurnega zdravnika v zdravstvenem domu, bo le v bolnišnici ...”

Sprašuje se, kdo bo moral prevzeti odgovornost, če ta sistem ne bo brezhibno deloval. “Bojim se, da se spet vse zgrinja na pleča zdravnikov. Začasno bomo delali kot doslej, dokler se z bolnišnico natančno ne dogovorimo o vseh podrobnostih. Smo pa pričakovali sestanek na ministrstvu ali na Združenju zdravstvenih zavodov, kjer bi dobili jasna navodila ...”

Kritičen je tudi direktor koprskega ZD Matevž Ravnikar: “Uveljavitev pravilnika je, milo rečeno, čudna. Zakaj naglica? Glede vsebine smo vsi zdravstveni domovi silno razočarani. Tudi obljube o upoštevanju utemeljenih pomislekov in argumentov so snedli. Saj se bomo že uskladili in dogovorili, z izolsko bolnišnico vsi trije ZD v Istri dobro sodelujemo. Veliko laže pa bi bilo, če bi imeli za podlago konkreten dokument in bi bilo vse skladno s predpisi!”

Zanima ga tudi, kaj bo z lastnino sedanje Prehospitalne enote Obala - PHE. “Reševalna vozila in reanimobil so last našega zdravstvenega doma, pravilnik ne določa, ali ga bo novi urgentni center odkupil. Določa le, da se vsa oprema seli v urgentni center. Lastnine ne moreš kar odtujiti! Priznan imamo tudi zaposleni kader, tudi administrativni. Kje bodo ti kadri poslej zaposleni? Na to ni odgovora,” poudarja Ravnikar.

Ob vseh opozorilih pa je zdaj nastal zmazek. Tako pa pravi direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek, ki ne razume, da je nastal takšen pravilnik, ko pa je bila javna razprava tako burna in so trdni argumenti s terena kar deževali.

“Združenje je ministrstvo opozarjalo in je posredovalo vrsto utemeljitev in dobrih predlogov, pa je bilo bolj ali manj vse le bob ob steno. MInistrstvo je prvo odgovorno, če bi se kje kaj zataknilo; upamo, da se ne bo ...,” svari sogovornik. “Zahtevali bomo sestanek in pojasnila, pa tudi zagotovila, da bodo izvedbeni akti, ki morajo slediti pravilniku, povsem natančni in konkretni.”

“Nihče ne bo prikrajšan”

Tako zagotavlja direktor izolske bolnišnice Radivoj Nardin, ki miri razburjenje zaradi hitre uveljavitve pravilnika in poudarja, da je celo bolje, če se na terenu bolnišnice in ZD za podrobnosti sami dogovorijo, upoštevaje posebnosti terena in dobre izkušnje. “Z zdravstvenimi domovi v Istri izredno dobro sodelujemo. V prehodnem obdobju štirih let bomo sproti usklajevali delo in prišli do modela, ki bo kakovosten. Nihče ne bo prikrajšan in ogrožen, vse bo delovalo kot doslej in kasneje še boljše.” JASNA ARKO

---