Ne iščite Sibirije, prija že nekaj stopinj manj od ozračja

Visoke temperature ozračja lahko povzročijo poslabšanje zdravstvenega stanja pri srčno-žilnih boleznih, pa tudi pri ostarelih, majhnih otrocih in pri kroničnih bolnikih. Zato velja splošni nasvet, naj se pred hudo vročino umaknejo v senčen, hladnejši prostor, lahko tudi ohlajen s klimatsko napravo. Kot so klimatske naprave koristne, pa so kdaj tudi zdravju škodljive - kadar s hlajenjem pretiravamo in se curkom hladnega zraka neposredno izpostavljamo.

Odpri galerijo

Huda vročina je lahko zelo nevarna, terja lahko celo smrt. V vročih poletnih dneh se nevarno poviša tudi krvni tlak bolnikov v kritičnem stanju, zato imajo več dela tudi v zdravstvenih ambulantah in bolnišnicah. Povečini se po pomoč zatekajo kronični ostareli bolniki.

Hlajenje da, a z veliko mero previdnosti

Vročina vpliva na razširitev žil, pospešen krvni obtok in povečuje znojenje. Znoj na koži izhlapeva, kar organizmu jemlje toploto. Če se prepoteni izpostavljamo prepihu in kroženju ohlajenega zraka, pa lahko zbolimo.

Organizem pri težkih bolnikih se ne zmore nenehno prilagajati vročini, zato naj bi tedaj ostajali v ohlajenih prostorih, tudi hlajenih s klimatskimi napravami.

Velja temeljno pravilo, da bolniki pihanju hladnega zraka ne smejo biti neposredno izpostavljeni. Zato ni vseeno, kje in kako so klimatske naprave nameščene, kam so usmerjeni curki hladnega zraka in tudi ne, kako močno hladijo prostor.

Klimatska naprava lahko škodi zdravju

Negativne plati uporabe klimatske naprave so bolj izražene pri bolj občutljivih in manj odpornih ljudeh, pri bolnikih, ki ne smejo biti na prepihu in neposredno izpostavljeni toku hladnega zraka. Ostareli in majhni otroci se prej prehladijo in so veliko manj odporni.

Avto-moto zveza Slovenije svetuje voznikom, naj pred vožnjo močno razgret avto temeljito prezračijo - odprite vsa štiri vrata in vsa stranska stekla. Nato vrata in okna zaprite in nastavite klimatsko napravo na zaprti krog delovanja, s čimer izključite dotok vročega zraka iz zunanjosti. Krožil bo le zrak znotraj kabine, ki se bo tako najhitreje ohladil. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja voznika in sopotnika, temveč kabino. Prezračevalne šobe zato vedno obrnite v vetrobransko steklo. V obratnem primeru vas lahko doleti celo podhladitev, staknete lahko ne le prehlad, temveč celo vnetje sinusov, srednjega ušesa in pojav revme.

Poleg tega, da botrujejo klimatske naprave nastanku glavobola, prehladov in vnetij (oči, ušes, grla), so škodljive še za revmatične in pljučne bolnike ter za ljudi, ki imajo težave z dihali in dihanjem; še zlasti, če naprava ni redno vzdrževana. Izogibajo naj se je tudi vsi, ki se obilno znojijo ali zaradi narave bolezni ne smejo biti izpostavljeni prepihu.

Zato je najbolje, da hladite le en prostor v stanovanju, med tem pa se umaknite v drugega, napravo izklopite, ko se spet preselite v prostor, kjer je nameščena. Klima naj deluje le po potrebi, med delovanjem se znova umaknite v zavetje. Podoben nasvet velja za uporabo ventilatorja - nikar ga ne usmerite tako, da bi zrak neposredno pihal v vas.

Zrak, ohlajen s klimatsko napravo, pogosto draži sluznice zgornjih dihal, zlasti tiste v nosu. Pri prehodu v hladnejše okolje, ki je klimatizirano, sluznica nabrekne, oteži dihanje skozi nos, nabrekne pa tudi sluznice v sinusih, kar lahko povzroči glavobol.

Bodite previdni, ko prepoteni vstopite v prostor ali v klimatiziran avto. Klime ne vklopite takoj, tudi prepih vam tedaj lahko škodi. Nenadna sprememba temperature lahko sproži nastanek prehlada, kašelj, vnetje oči in ušes, pa tudi grla. Zato prostor in avto ohlajajte postopoma.

Pretiravanje ni nikoli modro

Tudi zdravniki opozarjajo, da so klimatske naprave lahko koristne, lahko pa tudi zdravju zelo škodljive. Vsekakor pa niso namenjene prekomernemu hlajenju - ko je prostor ohlajen za več kot štiri do šest stopinj manj, kot znaša zunanja temperatura zraka.

Ko pa je temperatura v prostoru celo za osem do deset stopinj nižja od zunanje, je to nevarno. Povzroči lahko temperaturni šok v organizmu s celo paleto slabega počutja in nevarnih odzivov za zdravje (motnje v delovanju srca in krvnega obtoka, motnje v dihanju, slabost, omotica, mrzlica, trganje v sklepih in vnetja ...). Še zlasti je dolgotrajnejše delo in bivanje v takšnem okolju nevarno za nastanek kroničnih revmatičnih obolenj in vnetij več vrst organov.

Poskrbite, da vam bo naprava koristila

Klima je blagodejna za splošno počutje zaradi nižje temperature od tiste v ozračju, hkrati prečiščuje zrak in uravnava zračno vlago. Kakovost zraka v ohlajenem prostoru pa je odvisna od stopnje vlažnosti, starosti prostora (zidne in talne obloge), oblike ogrevanja, izbire gradbenih in drugih materialov, izbire izolacije, pa tudi prisotnosti domačih živali, od kajenja v prostoru in tudi od (ne)rednega vzdrževanja filtrov v klimatski napravi.

Če nimate klimatske naprave v stanovanju, v hudi vročini uporabljajte ventilator. Lahko ga namestite na strop ali kupite samostoječega. Usmerite ga tako, da zrak ne bo pihal neposredno v vas.

Poleg prahu, pršic, dlak in dima se v stanovanju lahko iz gradbenih materialov in tudi zaradi uporabe nekaterih vrst agresivnih čistil izločajo kemične sestavine, ki povzročajo ali slabšajo alergije. V slabem zraku se slabo počutijo tudi zdravi ljudje. Zato se pojavijo glavobol, utrujenost, slaba koncentracija, moteno spanje. Zrak lahko učinkovito prečisti le kakovostna klimatska naprava - zato jo moramo redno in pravilno vzdrževati.

Zrak iz klimatskih naprav, ki niso vzdrževane, je pogosto nekakovosten in ima lahko celo neprijeten vonj. Vlažna, umazana in temna mesta v klimatski napravi so gojišče bakterij, plesni in gliv. Zato je treba filtre redno čistiti in menjavati.

Ne mečite denarja skozi okna ...

Da bi klimatska naprava delovala pravilno in bi porabila kar najmanj energije, morajo biti med njenim delovanjem vsa okna in vhodna vrata tesno zaprta. Večkrat jo morate ugasniti in prostor na hitro prezračiti, nato pa jo znova pognati. Ob uporabi klimatske naprave v stanovanju je pomembna funkcija pobiranja vlage iz zraka. Včasih zadostuje že, da napravo naravnate le na to funkcijo in občutek hladu se poveča brez uporabe funkcije za hlajenje.

V prostoru in avtu ves čas preverjajte temperaturo. Med vožnjo sicer lahko, če ste manj občutljivi, naravnate temperaturo na 22 stopinj Celzija, kadar je zunaj 31 stopinj Celzija, a jo pred izstopom povišajte za nekaj stopinj, da toplotni šok ne bo premočan in vam ne bo škodil, ko boste prispeli na cilj in izstopili.

JASNA ARKO

---