Nam grozi virus zahodnega Nila?

V sosednjih državah se širi nova nalezljiva bolezen - virus zahodnega Nila (WND). V Srbiji, na Hrvaškem in v Italiji je že terjal življenja. Pri nas so ga prvič odkrili avgusta lani, ko so za nazaj testirali vzorce kužnin bolnikov. Najbolj ogroženi so starejši zaradi oslabljenega imunskega sistema. Za zdaj ga v komarjih pri nas še niso odkrili.

Sodoben način življenja, navdušenje nad popotovanji, klimatske spremembe so dejavniki, ki pospešujejo razvoj različnih vrst prenašalcev bolezni in tudi bolezni. Zato moramo učinke teh dejavnikov in spremembe, povezane z njimi, toliko bolj budno spremljati in pravočasno ukrepati.

V Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v ljubljanskem Kliničnem centru med drugim navajajo, da praviloma tudi v primeru, ko človeka piči s tem virusom okuženi komar, glavnina ljudi praviloma za to boleznijo ne zboli. Po uradnih podatkih namreč osemdeset odstotkov ljudi niti ne ve, da jim je ob piku s tem virusom okuženi komar virus zanesel v organizem, saj prične telo samo tvoriti protitelesa in bolezen se ne razvije. Le dvajset odstotkov ljudi, ki jih je pičil okuženi komar, občuti posledice okužbe.

Znaki okužbe so povišana telesna temperatura, glavobol, splošno slabo počutje, bolečine v mišicah in sklepih, huda utrujenost. Le v manjšem primeru se pojavi tudi izpuščaj po prsih. Vendar pa tudi pri teh dvajsetih odstotkih obolelih bolezen praviloma izzveni v treh do šestih dneh.

Med temi dvajsetimi odstotki bolnikov pa je, kot potrjujejo medicinske statistike, tudi odstotek takšnih bolnikov, pri katerih bolezen poteka v hujši obliki. Gre praviloma za ljudi z manjšo imunsko odpornostjo, oziroma za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Pri teh se pojavi prizadetost živčevja (vnetje možganskih open ali vnetje možganovine), motnje zavesti, nezavest ... Gre za nevrološko prizadetost, ki ima lahko hude posledice - prizadetost živčevja, bolezen se lahko konča celo s smrtjo. JA

Sodobne oblike prevozov omogočajo že okuženim potnikom, da hitro potujejo s kontinenta na kontinent, ob tem za okužbo še niti ne vedo, ker se ta razvija počasneje. Tudi zato se povzročitelji bolezni brez težav širijo po svetu.

Čeprav so nekatere tropske bolezni v Evropi redke, to ne velja za nekatere viruse - zlasti ne za virus zahodnega Nila, Denguo, Chykungunyo. Hkrati se dogajajo še nenadzorovani uvozi nekaterih prenašalcev bolezni in vdori posameznih vrst komarjev. Tudi vse občutnejše klimatske spremembe omogočajo tujerodnim vrstam nemoteno širjenje in razmnoževanje tam, kjer jih doslej ni bilo. Te vrste širijo povzročitelje bolezni (bakterije, viruse, parazite).

Pri nas se je že dodobra razširila tujerodna vrsta komarja - komar tiger. V Evropi poznamo že več kot 100 vrst tega komarja, odkrivamo pa tudi nove, ki se širijo k nam z različnih predelov sveta.

Ptice selivke redno prenašajo viruse iz podsaharske Afrike v Evropo. Naše, evropske ptice, so se nanje že prilagodile in jih ne širijo naokrog. V ZDA pa ugotavljajo, da se je v od leta 1999 do leta 2000 na hitro razširil virusa zahodnega Nila - WND z območja vzhodne do zahodne obale. Raziskave so razkrile, da je širitev tega virusa posledica ilegalnega uvoza ptic in leta 2005 so registrirali že 19.655 primerov okužb pri ljudeh, 782 pa jih je umrlo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je lani v Sloveniji zaznal primer okužbe z virusom zahodnega Nila. Maja Sočan iz NIJZ pa poudarja, da ni vzroka za preplah. Okužbo z virusom zahodnega Nila so zaznali naknadno, ko so v laboratoriju pregledovali zbrane vzorce ljudi, ki so preboleli vročinsko bolezen z glavobolom. Izmed okoli 400 vzorcev je bil le en pozitiven. Okužil se je bolnik iz vzhodne Slovenije, ob meji s Hrvaško. Meja za mrčes namreč ne obstaja.

Sočanova omenja, da je težko napovedovati, ali bomo imeli še kak primer te bolezni pri nas. Bolezen v toplih mesecih prenašajo komarji. Pri nas oboleli bolnik je prebolel lažjo obliko z vročino in glavobolom. Večina tistih, ki zbolijo z virusom zahodnega Nila (80 odstotkov), bolezen preboli brez simptomov. Le pri 20 odstotkih okuženih se razvije vročinska bolezen z glavobolom in slabim počutjem, ki v nekaj dneh izzveni. Vsem pa Sočanova svetuje, naj v okolici domov poskrbijo, da se komarji ne bi razmnoževali - odstraniti je treba vso stoječo vodo, tudi iz podstavkov za rože, vaz, zamašenih žlebov, posod za zalivanje, odvrženih pnevmatik. STA

Dokazano je, da je v Evropi okoli 15 vrst komarjev, ki lahko prenašajo to bolezen, v ZDA pa okoli 60 vrst prenašalcev te bolezni. Med najpomembnejšimi vrstami je največ takih, ki se hranijo na živalih. Živali so namreč vmesni člen oziroma most med pticami in sesalci, vključno s človekom.

Virusne okužbe so nevarne za zdravje najširšega kroga prebivalstva in živali, epidemije pa povzročajo tudi ekonomsko škodo. Samo v ZDA znaša ocenjena škoda epidemije WND v letih 2002 in 2003 v Louisiani 4,4 milijona dolarjev (za izvajanje sanitarnih ukrepov), ob tem so drugi stroški znašali še dodatnih 6,5 milijona dolarjev, 9,2 milijona dolarjev pa je občutilo javno zdravstvo. V to niso zajeti stroški za raziskave in razvoj možnega cepiva, ki ga do dandanes še niso izumili.

Nekoliko pomirjujoča v zvezi s pojavljanjem virusa zahodnega Nila je strokovna ugotovitev, ki navaja, da za zdaj v Sloveniji še ni bil odkrit ta virus v komarjih. Oboleli, ki so jih odkrili v sosednjih državah in na Balkanu, so se okužili v Afriki, v eksotičnih državah in na območju Mediterana. Stroka spremlja dogajanje in bo ob pojavu tega virusa pri nas ustrezno ukrepala, ne glede na to, ali bi bil to čas dopustov ali ne.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

---