Naj otrok ne bo žrtev alkohola

Fetalne alkoholne motnje so za zdravje še nerojenega otroka lahko zelo nevarne. Če mati v nosečnosti redno pije alkohol, s tem tvega, da se bo plod nepravilno razvijal, okvare na zdravju pa se lahko pokažejo že takoj ob rojstvu, kmalu po njem, ali pa šele med odraščanjem in v odraslosti. Resnosti tega problema je namenjen mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom - 9. september, dan fetalnega alkoholnega sindroma FASD.

Na svetu živi na milijone oseb s fetalnimi alkoholnimi motnjami. Njihova kakovost življenja je slabša zato, ker so njihove matere v nosečnosti pile alkohol.

Slovenija je vinorodna dežela, družba je tolerantna do pitja alkohola, priložnosti za uživanje alkohola pa nešteto. Zato so nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), zdravstveno ministrstvo in Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija ob obeležitvi tega dneva na ta problem javno opozorili in pozvali nosečnice ter vse, ki načrtujejo rojstvo otroka, naj ne pijejo alkohola vseh devet mesecev nosečnosti. Poziv trka na vest tudi doječim materam, njihovim partnerjem in bližnjim.

Zdravniki še posebej izpostavljajo, da nobena količina popitega alkohola ni varna med nosečnostjo. Poleg tega alkohol zmanjšuje plodnost, povečuje tveganje za spontani splav in povzroča poškodbe možganov ter prirojene okvare.

Prenatalna izpostavljenost alkoholu (torej izpostavljenost ploda v telesu matere) lahko pri razvijajočem se otroku že tedaj povzroči kognitivno škodo, kasneje pa ima lahko takšen otrok težave z učenjem, pojavi se lahko duševna prizadetost, alkohol botruje nastanku vedenjskih motenj, kot sta hiperaktivnost in avtizem.

Izpostavljenost ploda alkoholu je pogosto povezana tudi s slabšo motorično koordinacijo po rojstvu. Težave s presojanjem in razumevanjem socialnih razmer pa nato v dobi odraščanja prispevajo k dolgoročnim posledicam, kot so nezaposlenost, psihiatrične bolezni in kriminal.

Celo zmerno pitje ali ena pijača lahko povzroči trajno škodo. Izrazitost pojava FASD je odvisna od številnih dejavnikov, kot so stopnja izpostavljenosti, razvojna stopnja zarodka in prehranjevalne navade matere.

Spekter fetalnih alkoholnih motenj

FASD je skupni izraz, ki zajema vrsto prirojenih okvar in poškodb možganov zaradi predporodne (prenatalne) izpostavljenosti alkoholu. Izraza FASD ne uporabljajo kot klinično diagnozo, temveč zajema diagnoze, kot so fetalni alkoholni sindrom (FAS) in s tem povezane motnje.

FASD diagnosticirajo takrat, ko pri otroku opazijo zapoznelo rast, specifičen vzorec manjših obraznih nepravilnosti in nevrološke okvare. Pri otrocih, ki ne kažejo vseh znakov FASD, lahko diagnosticirajo delni FASD (fetalni alkoholni efekti) in z alkoholom povezane razvojno nevrološke oziroma prirojene okvare. Vse osebe s FASD imajo do konca svojega življenja kognitivne, socialne in vedenjske motnje.

Razširjenost FASD ni raziskana na vseh območjih po svetu. Za diagnozo so potrebna posebna strokovna znanja in izkušnje, zato mnogi primeri ostanejo neprepoznani ali pa jih napačno diagnosticirajo.

Pri otrocih s FASD obstaja večja verjetnost, da bodo odraščali v rejništvu, mladi s FASD predstavljajo tudi visok delež populacije v zaporih. Pri populaciji, ki je bila izpostavljena alkoholu v maternici, je bila zaznana nižja dosežena izobrazba, večja pa sta bila delež ločitev oziroma končanih partnerskih zvez ter brezposelnost. Prenatalno izpostavljenost alkoholu zato strokovnjaki označujejo tudi za past revščine.

NIJZ je za ozaveščanje o FASD minuli petek tudi na Primorskem postavil informacijsko stojnico. Postavili so jo na travniku pred novogoriško mestno hišo v sklopu Robinove zabave.

Učinkovita le preventiva

Znanost za FASD še ni odkrila primernega zdravila. Zdravniki pa poudarjajo, da FASD lahko prepreči vsaka bodoča mama oziroma nosečnica, če je ozaveščena in če ne pije alkohola. Družba ima zato nalogo ozaveščanja s pomočjo informacijskih kampanj za široko javnost, nosečnicam mora nuditi podporo in jim posredovati jasne nasvete; tudi parom, še preden se odločijo za spočetje otroka.

Letošnja kampanja nosi sporočilo “Premlad, da bi pil alkohol” (“Too Young To Drink”), na kar opozarja tudi s plakati in zloženkami.

Kampanja je ponovitev lanske, prav tako deveti dan devetega meseca ob 9:09, ko obeležujemo mednarodni dan spektra fetalnih alkoholnih motenj (FASD). Zanjo sta pri nas poskrbeli Evropska zveza na področju FASD (EUFASD) in inštitut za raziskave in razvoj Utrip.

Več kot 65 organizacij iz več kot 35 držav se je letos pridružilo kampanji, kar je precej več kot lani, ko je sodelovalo 40 organizacij iz 20 držav.

Kampanja poteka v različnih jezikih. Zasnoval jo je kubanski umetnik Erik Ravelo, pri Fabrici odgovoren za družbeno angažirane kampanje. Fabrica je komunikacijsko raziskovalni center v Italiji, kjer mladi kreativni ljudje s celega sveta razvijajo komunikacijske projekte, katerih sporočilo oziroma vodilo je družbeni napredek.

V ZDA razširjenost FASD med otroci ocenjujejo na en odstotek, v Italiji znaša od dva do štiri odstotke, v južni Afriki in Rusiji pa je ta odstotek že višji. V povprečju naj bi bilo v Evropi takšnih otrok dobra dva odstotka, v Južni Afriki pa krepko več. Pojav FASD v celoti prepreči popolno abstiniranje med nosečnostjo.

Problem, ki terja ukrepanje

“FASD je mednarodni problem in zahteva mednarodno rešitev. Trenutno je Francija edina evropska država, kjer morajo imeti alkoholne pijače opozorilna sporočila. Evropska komisija je v odlični poziciji, da ukrepa in podpre države, članice EU, pri krepitvi ozaveščanja glede tega problema,” sporoča Mariann Skar, generalna sekretarka Evropske zveze za alkoholno politiko Eurocare. Kako je v Sloveniji? Sanela Talić, nacionalna vodja kampanje za Slovenijo in vodja preventivnih programov pri inštitutu Utrip pravi, da se s tem problemom doslej še vedno nismo spopadli na primeren način, kaj šele, da bi glede FASD sprejeli kakršnekoli politične ukrepe. “Ker pa je Slovenija v evropskem vrhu po popitem alkoholu, hkrati smo pomembna država proizvajalka alkoholnih pijač, obstaja zelo velika verjetnost, da je FASD pri nas precej podcenjen. Lanska raziskava pa navaja, da je znanje o FASD med slovenskimi strokovnjaki, zlasti zdravniki in medicinskimi sestrami, zelo pomanjkljivo, zato je usposabljanje nujno.”

JASNA ARKO

---