Na ministrstvu so skregani z realnostjo

Predlog pravilnika o nujni medicinski pomoči (NMP), ki je že dodobra razjaril ljudi, lokalne skupnosti, zdravstvene domove in zdravnike v osnovnem zdravstvu, ostaja vroč kostanj sedanje vlade in ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, ki ga zagovarja. Zdravniki iz osnovnega zdravstva so zdaj besni še zaradi izjave, češ da mu nasprotujejo iz osebne preračunljivosti. Na to se je odzvala tudi zdravnica v koprskem zdravstvenem domu Ljubica Kolander Bizjak s 35 letnimi izkušnjami na področju zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva bolnikom na terenu.

Zdravnica Ljubica Kolander Bizjak, specialistka splošne medicine v koprskem zdravstvenem domu (ZD), je v Istri, zlasti v koprski občini, znana večini ljudi in dodobra pozna vsak zaselek, strukturo prebivalstva in obolevnost. Pa tudi težave, ki jih je Istra že pred štirimi leti uspešno premagala pri oblikovanju modela zagotavljanja kakovostnega nudenja neprekinjenega zdravstvenega varstva. Takratni zdravstveni minister Dorjan Marušič je tako zasnovano organizacijo navdušeno podprl. Sedanja ekipa ministrstva pa jo namerava ukiniti - v Istri in drugod po državi, kjer so ponekod prav tako uspeli najti posebnostim terena in strukture prebivalstva najprimernejšo obliko za primere, ko je hitra in kakovostna zdravniška pomoč nujna.

> Predlog pravilnika o NMP še razburja javnost, kljub pojasnilom ministrstva, ki ga vztrajno brani.

“Res je. Nazadnje je sodu izbila dno izjava, ki ste jo mediji povzemali. Na mednarodnemu simpoziju o urgentni medicini jo je podal Roman Košir, dr. med., ki trdi: 'Ugotovili smo, da bi vendarle lahko naredili ta sistem drugačen in ga optimizirali. Težava dežurnih služb in tega zapiranja je tudi težava dejanskega zaposlovanja osebnih zdravnikov. To sledi strahu po pomanjkanju sredstev, po kompenzaciji sicer nizke plače družinskih zdravnikov, in to je bil velik in izjemen upor, ki se je prenesel na lokalne skupnosti, na politično raven.' Ta izjava je žaljiva za vse specialiste in zdravnike splošne/družinske medicine. Ne želim, da bi se v javnosti razširjalo njegovo napačno mnenje.”

Koper: en zdravnik v ambulanti, drugi na terenu

> Kateri so poglavitni argumenti, ki dokazujejo, da ta pravilnik ne upošteva dejanskih razmer?

“NMP, predvsem na terenu, je v Sloveniji večinoma domena specialistov in zdravnikov splošne/družinske medicine. Opravljamo jo ob našem rednem delu in v sklopu dežurstev. V Mestni občini Koper poteka NMP podnevi od 7. ure do 20. ure v novem zdravstvenem domu na Bonifiki. Tam zdravniki opravljajo samo delo v urgentni ambulanti in ne istočasno tudi dela v svojih ambulantah. Ob odhodu ekipe na teren ostane vedno v ambulanti medicinska sestra in v stavbi zdravnik, ki priskoči na pomoč, če je to potrebno, kar financirata MO Koper in ZD Koper, saj ZZZS ne pokriva v celoti vseh stroškov. Ločeno redno ambulantno delo in delo v urgentni ambulanti smo uvedli, ker smo se zavedali, da si 53.000 občanov koprske občine zasluži čimboljšo obravnavo vseh nujnih bolezenskih stanj.”

Ob vikendih pod streho bolnišnice

> Morda pa na ministrstvu kdo zmotno meni, da zato, ker med vikendi dežurate pod streho bolnišnice, to ni več dejavnost osnovnega zdravstva?

“Za lokacijo pod streho bolnišnice smo se odločili zaradi bolj strokovnega dela. Zato smo dežurno službo in s tem NMP ponoči in med dela prostimi dnevi prenesli v tamkajšnje prostore, kjer delamo skupaj z ZD Izola in ZD Piran. S to združitvijo dežurnih služb smo privarčevali denar in prav na račun tega prihranka smo v dežurno službo ob dela prostih dnevih uvedli še pediatra in obenem ustanovili dispečersko službo za občine Izola, Koper (zdaj tudi Ankaran) in Piran.”

Pravilnik opušča glavnino sedanjega dela

> Kaj vse ukinja novi pravilnik za to območje?

“Pri načrtovanju NMP po predlogu pravilnika o NMP, so bile upoštevane le storitve oživljanja, storitve, potrebne za ohranjanje življenjskih funkcij, za preprečitev hudega poslabšanja zdravstvenega stanja nenadno obolelih, poškodovanih in kronično bolnih (102. člen Pravil osnovnega zdravstvenega zavarovanja), kar predstavlja tri odstotke pacientov, ki so obravnavani v okviru NMP v naših ZD. Predlog tako torej ne upošteva nujnega zdravljenja in neodložljivih zdravstvenih storitev, ki vključujejo takojšnje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomoči, v kolikor je to potrebno; prav tako tudi ne oskrbe ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij. Pa tudi ne zdravljenja zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo, zdravljenja zastrupitev, storitev za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti septično stanje, tudi ne zdravljenja bolezni, za katere je z zakonom predpisano obvezno zdravljenje ali storitev, ki so z zakonom opredeljene kot obvezne in za katere ni plačnik država, delodajalec ali zavarovana oseba sama. Obenem ne zajema niti zdravil, predpisanih na recept s pozitivne liste, potrebnih za zdravljenje stanj iz predhodnih alinej in pripomočkov, potrebnih za obravnavo stanj iz predhodnih alinej - in sicer v obsegu, standardih, kot ga določajo pravila (103. člen Pravil osnovnega zdravstvenega zavarovanja): vse to pa tvori kar 97 odstotkov pacientov, ki jih torej za naše območje v ta dokument sploh niso zajeli!”

> Če bi ta pravilnik obveljal, kaj pa bi se torej zgodilo z večino (97 odstotki) bolnikov, ko bodo potrebovali nujno pomoč?

“Iz navedenega izhaja, da bo 97 odstotkov pacientov, ki bodo obiskali kakršnokoli obliko NMP v primarnem zdravstvu, po uveljavitvi tega pravilnika obravnavanih slabše kot so obravnavani doslej. In verjetno bodo slabše obravnavani tudi tisti trije odstotki pacientov, ki so najbolj nujni.”

> Sedanja organizacija NMP v Istri ima tudi pediatra, novi pravilnik ga več ne predvideva ...

“Res je. V Predlogu pravilnika o NMP ni predviden pediater - kot da otroci ne bi nikoli potrebovali NMP in nujnega zdravljenja!”

> Že preprosta pamet se sprašuje, kako je mogoče, da so na ministrstvu v predlogu pravilnika izpustili kar 97 odstotkov v povprečju obravnavanih, torej zdravljenih bolnikov, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč?

“Za natančen odgovor na to vprašanje nisem pravi naslov. Dejstvo pa je, da snovalci tega predloga niso upoštevali realnih podatkov! Pa ne le za območje Istre in koprske občine, to neupoštevanje velja za celotno Slovenijo! Da bom natančnejša: za naše območje, za MO Koper, so tako, denimo, upoštevali samo paciente, ki so obiskali centralno urgentno službo vseh treh ZD, niso pa upoštevali še tudi vseh tistih pacientov, ki so bili obravnavani čez dan ob delavnikih, in to v prostorih novega ZD na koprski Bonifiki. V skladu s predlogom pravilnika o NMP naj bi po novem namesto dobro opremljene urgentne ambulante in urgentnega vozila z zdravnikom, medicinsko sestro in zdravstvenim tehnikom, na Bonifiki stal reševalni avtomobil z zdravstvenim tehnikom in diplomiranim zdravstvenikom.”

> Občutno slabše, kot je ta oskrba bolnikom na voljo že zdaj ...

“Komentar ni potreben ... Vsi zgoraj navedeni podatki so sami po sebi več kot zgovorni ...”

> Dokument so dolgo rojevali, a ni izviren, prilagojen državi, terenu, potrebam ...

“Snovalci predloga o NMP so se zgledovali po sistemu urgentnih centrov, ki so se iz Združenih držav Amerike razširili v zahodno Evropo. Vendar očitno ti urgentni centri niso ravno najboljši, saj je že leta 2012 Italija sprejela zakon, ki nalaga splošnim zdravnikom združevanje v domove zdravja in organiziranja 24-urnega nepretrganega zdravstvenega varstva. Z enakim problemom in z enako rešitvijo se zdaj že ukvarjajo tudi v Avstriji. Morda pa mi vendarle nismo tako slabi? ...”

JASNA ARKO

---