Možganska kap prizadene vse več mlajših

Možganska kap je velik javno-zdravstveni problem, saj gre za stanje, ki za seboj pušča težke posledice, so danes opozorili v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor v okviru strokovnega simpozija na temo obravnave bolnika z možgansko kapjo.

 Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Foto: Zdravko Primožič/Fpa

MARIBOR > Kar tretjina prizadetih umre, tretjina jih utrpi trajno invalidnost, prizadene pa vse več mlajših ljudi.

Kot je povedala Marija Menih z mariborskega oddelka za nevrološke bolezni, lahko zdravniki zelo učinkovito pomagajo pri kapi, ki jo povzroči strdek, vendar je čas, ko je pomoč možna, zelo kratek, zgolj štiri ure in pol. A okolica pogosto ne prepozna znakov možganske kapi, saj ti niso vedno najbolj očitni, še zlasti pri mlajših, kjer so ti primeri manj pogosti.

“Najlažje si na terenu pri prepoznavanju pomagamo z akronimom GROM, ki pomeni govor, roka, obraz, minuta. To pomeni ali bolnik lahko govori, dvigne roko in jo tam obdrži, ali ima morda povešen ustni kot. Če se pojavi kateri od teh znakov, potem pokličemo 112, saj se pri takem bolniku mudi in ga je treba takoj pripeljati v bolnišnico, kjer opravimo trombolizo” je pojasnila Menihova.

Čas je zelo pomemben dejavnik. Če je bolnik pripeljan prepozno, mu takšnega zdravljenja, ki je edino uspešno zdravljenje akutne ishemične možganske kapi, ne moremo uspešno nuditi. Prizadetega bolnika je treba takoj odpeljati v bolnišnico, brez poprejšnjega obiska pri splošnem zdravniku, še poudarja Menihova.

Takšno zdravljenje je po besedah Jožefa Magdiča z istega oddelka mariborske bolnišnice uspešno pri skoraj polovici vseh obravnavanih bolnikov. Zdravljenje je mogoče tudi po preteku štirih ur in pol, a je takrat veliko težje rešiti možgane.

Ustrezno strokovno pomoč danes lahko nudijo v vseh bolnišnicah, ne le v obeh kliničnih centrih, še vedno pa je v ta namen zelo dobrodošel sistem TeleKap. Zdravniki iz obeh omejenih centrov namreč lahko s pomočjo sodobne tehnologije na daljavo pomagajo kolegom v regionalnih bolnišnicah, da pravilno izpeljejo diagnostične postopke in zdravljenje.

“S tem bolnikom prihranimo dragoceni čas in rešimo življenje, predvsem pa njegovo nadaljnjo kakovost,” je pojasnila Menihova in dodala, da gre za prvi tovrstni primer medicinske prakse v Sloveniji, ki se bo sčasoma lahko uveljavil tudi v drugih vejah medicine.

Možganska kap je pred tremi leti pri komaj 33 letih prizadela Silvijo Koser, ki danes po uspešnem zdravljenju živi razmeroma normalno, znova tudi dela za štiriurni delovni čas. “Zvečer me je le bolela glava, ob dveh zjutraj sem se zbudila in imela čuden občutek. Govoriti nisem več mogla, zato sem možu napisala na listek, da me je verjetno kap in mož me je takoj odpeljal k zdravniku,” je povedala Koserjeva.

Na Ptuju so menili, da je ni prizadela kap, saj da je še premlada, a je njen mož vztrajal, da jo peljejo v mariborsko bolnišnico. Tam so ji nudili ustrezno pomoč, zdaj se ji življenje vrača v normalne tirnice.

STA


Najbolj brano