Modra zapestnica v opomin, da peša spomin

Svetovnemu dnevu demence, 21. septembru, so namenjene številne akcije za ozaveščanje javnosti o tej težki bolezni. Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica je prvi teden v septembru gostilo mednarodno konferenco o Alzhemerjevi bolezni, najhujše in najpogostejše oblike demenca. Spominčica skuša spraviti v prakso nošenje modre zapestnice za prepoznavnost dementne osebe, ki prosi za razumevanje in pomoč v vsakdanjem življenju zaradi pešanja spomina. Prireditve za ozaveščanje o demenci se vrstijo tudi po Primorski.

Slovenska Spominčica je bila glavna organizatorka evropske konference o Alzheimerjevi bolezni z nosilno temo Prenos strategij iz teorije v prakso. Konferenca je potekala minuli teden. Strokovnjaki so izmenjali izkušnje in opozorili na nujo po organiziranem pristopu družbe pri čim zgodnejšem prepoznavanju in zdravljenju demence.

Akcije za prepoznavanje demence

Združenje Spominčica ima podružnice tudi na južnem Primorskem, povezani s v Primorsko Spominčico. Ta podružnica ima skupine za samopomoč v Izoli (dobivajo se v tamkajšnjem domu upokojencev), v Ilirski Bistrici (v domu starejših občanov), v Sežani (center za socialno delo) in v Postojni (zdravstveni dom).

Modro zapestnico namerava Spominčica uveljaviti kot razpoznavni znak, da ima človek težave s spominom in trpi za demenco. Bila naj bi opozorilo okolici, naj bodo ljudje pozorni, da človek pozablja. Hkrati naj bi bilaq prošnja vsem, naj s takpnim človekom govorijo počasi in jasno, naj bodo razlage strpne in naj človeku pomagajo pri vsakdanjih opravilih. Gre za viden znak s prošnjo razumeti, da je človek dementen.

Že minuli teden so v knjižnici na Kozini odprli razstavo o obrazih demence “One, Oni, Moji” ljubiteljske slikarke Tatjane Cerkvenik. O prometni varnosti in mobilnosti starejših je v cenrru na Bonifiki predavala zdravnica mag. Tatjana Cvetko.

V petek, 11. septembra, bo v koprskem centru na Bonifiki predstavitev knjige nevroznanstvenika dr. Vojka Kavčiča Umovadba.

17. septembra bo v Kopru sprehod za spomin - Spominčica jih organizira v vseh večjih mestih, kjer ima svoje podružnice. Takšen sprehod pripravljajo 21. septembra še v centru Ilirske Bistrice, 30. septembra pa v Sežani. Sprehodi bodo obeležili tudi aktivnosti v tednu mobilnosti.

Modra zapestnica

Pogled na demenco z drugega zornega kota bo pomagal odstreti film Še vedno Alice na dobrodelni prireditvi v Kopru 23. septembra (v Minoritskem samostanu), kjer bodo nato predstavili še projekt Modra zapestnica. Tatjana Cvetko ob tem poudarja, da je projekt nastal v želji po prepoznavanju ljudi, ki imajo težave z demenco. “Modra zapestnica naj bi okolico nagovarjala, naj bodo ljudje potrpežljivi s takšnim človekom, saj mu peša spomin, zato potrebuje več pojasnil, počasnejšo razlago in pomoč.”

Demenca, vse večji problem družbe

Demenca je bolezen, ki dolgo nima posebnih znakov, zato jo je zelo težko prepoznati. Celo svojci dolgo ne opazijo, da bližnjemu ostarelemu peša kratkoročni spomin, da zato pozablja na običajna vsakdanja opravila, da se ne more spomniti dogodkov preteklega dne ali celo dogodkov izpred nekaj ur. Bolezen je sicer pogostejša v starosti, lahko pa se pojavi že po 30. letu ali okrog 50. leta starosti. Prej kot jo začnejo zdraviti, laže jo je zaustaviti, povsem pozdraviti pa je ni mogoče.

Z vidika javnega zdravstva je demenca ena najdražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo, zato mora postati ena od prioritet javnega zdravstva.

V Sloveniji za to boleznijo trenutno trpi že več kot 32 tisoč ljudi. Zdravniki opozarjajo, da demenca ni normalen pojav staranja, je pa povezana predvsem s starejšo populacijo, ki se tudi pri nas hitro povečuje.

Strokovnjaki opozarjajo na nujo po nacionalnem programu za demenco, ki bi bolnikom in svojcem izboljšal kakovost življenja, stroki pa omogočil kakovostno delo. Stroka predvideva, da se bo v prihodnjih dvajsetih letih število oseb z demenco podvojilo.

Zelo težka bolezen

Demenca je sindrom oziroma skupek motenj, pri katerem so tako imenovane višje živčne funkcije, med katere sodijo spomin, govor, orientacija, presoja, abstraktno mišljenje, pisanje, branje, načrtovanje ..., okvarjene do te mere, da to vpliva na dnevne aktivnosti posameznika.

Zdravniki pojasnjujejo, da gre pri demenci za postopno propadanje možganskih celic. Najpogostejša in tudi najhujša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov obolenj za demenco.

Asist. dr. Milica Gregorič Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja ljubljanske nevrološke klinike poudarja: “Človek, ki je vse življenje nekaj znal in zmogel, tega v času demence več ni sposoben početi. Bolnik postopoma psihično in telesno propada in je v zadnjem stadiju demence popolnoma odvisen od pomoči drugih. Demenca ni normalen pojav staranja, res pa staranje pri vseh povzroča v možganih spremembe, zaradi katerih starejši ljudje nekoliko izgubijo spomin in se niso zmožni več hitro učiti ter prilagajati. Te spremembe pa ne vplivajo na zmožnosti normalnega delovanja v dnevnih aktivnostih.”

Zato zdravnica še posebej opozarja vse, ki bodisi sami opazijo, da so začeli pozabljati, ali pa jih na to opozorijo drugi, naj gredo čim prej k zdravniku. “Zgodnje odkrivanje bolezni je izjemno pomembno, saj so zdravila, ki so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, bolj učinkovita,” dodaja Gregoričeva. Po oceni zdravnikov bi v bližnji prihodnosti lahko izbruhnila epidemija demence. Ker vzroki za njen pojav niso znani, hkrati tudi ni zdravila za njeno ozdravitev, bi ta bolezen lahko postala velik družbeni in zdravstveni problem. Še zlasti, ker pri nas tudi ni vzpostavljena dobro organizirana mreža pomoči na domu. Prav pomoč pa takšni bolniki nujno potrebujejo, saj zaradi bolezni več ne zmorejo živeti sami, brez nadzora in pomoči.

Odkrivanje bolezni

Bolezen odkrijejo specialisti nevrologi ali psihiatri, vendar pa so čakalne dobe pri obojih nerazumno dolge.

Slovenska družba še ne pozna vseh socialnih, zdravstvenih in ekonomskih vidikov te bolezni. Zato je nujen nacionalni program za demenco, ki bi bolnikom in svojcem izboljšal kakovost življenja, stroki pa omogočil kakovostno delo.

Na svetu je več kot 44 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, v Sloveniji pa več kot 32 tisoč. Zanje skrbi vsaj trikrat toliko ljudi. Zaradi staranja prebivalstva, ki je največji dejavnik tveganja za to bolezen, se bo v prihodnjih dvajsetih letih število oseb z demenco podvojilo.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski nevrološki kliniki opozarja, da imamo pri nas sicer odlično vzpostavljeno mednarodno sodelovanje ter sodelovanje na kliničnem in raziskovalnem področju, zelo dobro obravnavo demenc v izobraževalnem procesu bodočih zdravnikov, dobro organizirano združenje bolnikov, obenem pa ni dobro organizirane mreže centrov za kognitivne motnje, pa tudi ni dovolj zdravnikov, ki se posvečajo zdravljenju demence. Škripa tudi socialna oskrba teh bolnikov.

“Pacienti zelo težko pridejo do diagnoze in ustrezne obravnave. Slovenija je na epidemijo demence veliko slabše pripravljena kot primerljive države.”

Ob tem opozarja še, da se z bolniki z demenco povečini ukvarjajo njihovi svojci, saj morajo biti nenehno ob njih in z njimi.

V Spominčici pa dodajajo, da je to zelo obremenilno, saj ti bližnji pogosto izgorevajo v skrbi za obolele, družba pa ni poskrbela za organizirano skrb zanje v drugih institucijah in s pomočjo dobre mreže strokovno organizirane pomoči na domu.

JASNA ARKO

---