Mama mačka čez ovire do mladičev

Nenavadna novica o mami mački in mladičkih z Nove Zelandije je dober primer, kako skrbni starši so posamezni primerki živali, čeprav takšna čustva in dejanja radi pripisujemo človeški vrsti. Pozabljamo pa, da jih še kako premorejo tudi živali.

Ko sta lastnika veterinarske klinike v kraju Whangarei na Novi Zelandiji pred vrati zagledala škatlo s štirimi komaj rojenimi mačjimi mladiči, sta jih dala v ambulanto, kjer so bili čez noč v oskrbi. Naslednje jutro je osebje opazilo mačko, ki se je motovilila okoli klinike in skušala vstopiti vsakič, ko je skozi vrata vstopila stranka. Ko so ugotovili, da vztrajna mačka ne namerava oditi, so jo pregledali in ugotovili, da je v fazi dojenja. Ko je mačka vstopila v ambulanto, je takoj šla k svojim mladičkom.

Živalski mladiči so domala vsem ljudem zelo pri srcu. Le kdo se ne bi raznežil ob igrivih norčijah majhnega mucka, ob pogledu na ljubko majhno opico, ki se drži materinega kožuha, ali ob pogledu na ptico, ki iz varnega gnezda strmi v svet s široko odprtimi očmi?

Mlade živali niso tako nebogljene kot potomci ljudi. Nekatere so že ob rojstvu sposobne teči, kakor hitro se po rojstvu dotaknejo tal. Nekatere so, kar zadeva zaščito in preživetje, povsem prepuščene same sebi. Preživetje mnogih mladih živali je odvisno od vzgoje, zaščite, prehrane, šolanja in skrbi staršev, kar pa je rezultat tesne vezi med starši in njihovim mladiči.

Navedimo nekaj primerov iz sveta živali. Večina žuželk, rib, dvoživk in plazilcev se kaj malo zanima za blagor svojih potomcev. Je pa med njimi nekaj opaznih izjem. Izjemno dober oskrbovalec je strah zbujajoči nilski krokodil. Ta mrzlokrvni plazilec je kot roditelj izjemen. Potem ko jajca izleže v topel pesek, starša ostaneta v bližini, da zaščitita svoj nadaljnji zarod.

Tudi za nekatere ribe bi lahko trdili, da so dobri starši. Večina sladkovodnih rib ustonoš leže jajčeca in jih nato hrani v svojih ustih, kjer so res na varnem. Po izleganju mladice prosto plavajo naokoli, a so vedno blizu svojih staršev. Če se približuje nevarnost, roditelj široko odpre usta, tako da lahko mlade ribice smuknejo vanje in se skrijejo. Ko nevarnost mine, spet izplavajo in nadaljujejo z običajnimi dejavnostmi.

Tudi mravlje, čebele in termiti so zelo skrbni in zaščitniški do svojih potomcev. Zato jih imenujemo socialne žuželke, saj živijo v kolonijah, gradijo zavetja za jajčeca in priskrbijo hrano, s katero hranijo mlade člane družine. Znan primer so čebele. Na tisoče pridnih čebel skupaj skrbi za potomce v panju. Nagonsko gradijo, popravljajo in čistijo panj ter satje, celo aktivno nadzorujejo temperaturo in vlažnost.

Večina ptic so zelo dobri starši, veliko časa in energije porabijo za izbiro kraja gnezdenja, gradnjo gnezda in vzgojo družine. Vodni samec afriškega kljunorožca, vsaj 1600-krat obišče gnezdo in družici med njenim 120-dnevnim valjenjem prinese približno 24.000 koščkov sadja.

Tudi klateški albatros je skrbna roditeljska ptica, ki preleti tisoče kilometrov, ko išče hrano, medtem pa zvesti partner potrpežljivo čaka v gnezdu, da se prvi vrne.

V puščavah nekatere ptice uporabljajo učinkovito metodo, kako pogasiti žejo svojih mladičev. Zletijo k mlaki, vanjo pomočijo prsno perje in se nato vrnejo v gnezdo, tam pa potem mladiči pijejo z njihovega mokrega perja.

Kadar postane hranjenje številnih ust preveliko breme, nekaterim vrstam ptic pomagajo druge ptice, ki postanejo prave varuške njihovih mladičev. Običajno so ti pomočniki odraslo potomstvo istih staršev, ki je pripravljeno pomagati hraniti in ščititi mladiče.

Med živalmi je najbolj skrbne starše opaziti med sesalci. Slonice se posvetijo svojemu potomstvu tako, da vzpostavijo tesno vez, ki lahko traja 50 let. Mladič je zelo navezan na mater. Ta ga s svojim velikim telesom zakrije pred vročim soncem, ga nežno hrani in mu dovoli, da s svojim drobnim trobcem seže v njena usta in potegne iz njih koščke rastlinja, ki jih potem poje.

Slonica redno umiva svojega mladiča, ko mu brizga vodo čez hrbet in ga temeljito sčisti s svojim trobcem. Slonjega mladiča vzgaja cela družina. Druge samice v krdelu imajo namreč pomembno vlogo pri hranjenju, poučevanju in varovanju mladeži v čredi.

Samica povodnega konja skoti mladiča pod vodo. Mladiči sesajo, tudi če so povsem potopljeni pod vodo. Na površino priplavajo po zrak, potem pa se ponovno potopijo in hranijo naprej. Mati povodnega konja je silovito zaščitniška do svojega novorojenca.

Zaradi tega je že omenjena novica o mački sicer ljubka, vendar v naravi eden od povsem normalnih odzivov samice in njenega materinskega nagona. Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

---