Majhen ugriz ima lahko hude posledice

Poletje je čas za brezskrbne sprehode v naravi, pa tudi čas, ko smo zaradi vročine manj previdni. Pogosto na klope ne pomislimo in kože ne natremo z repelentom, ugriz klopa pa ima lahko resne posledice na zdravje. Na vseh območjih so klopi namreč okuženi z Lymsko boreliozo, nad Črnim Kalom tudi s klopnim meningoencefalitisom.

Klopi so del narave, prežijo v gozdovih, hribih, ob jezerih, na travnikih, na vrtu ... Zato zdravniki za zaščito pred okužbami svetujejo uporabo repelentov (kemičnih in naravnih pripravkov za odganjanje klopov in insektov), pa tudi cepljenje. Boris Kopilovič, epidemiolog v koprski enoti nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), omenja, da lahko klopa staknemo celo na travnati plaži ali v parku. Klopi pa so lahko okuženi z boleriozo, z meningoencefalitisom pa za zdaj nad območjem Črnega Kala. Z ugrizom okužijo človeka.

V Slovenija vsako leto za klopnim meningoencefalitisom (KME) zboli 250 ljudi, veliko več še za Lymsko boreliozo. Slovenija je glede na obolevnost za KME v vrhu evropskih držav.

V Evropi je več naravnih žarišč KME. Okuženo območje se razprostira od Skandinavije čez Poljsko, Nemčijo, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško. V Sloveniji so okuženi klopi zlasti na Gorenjskem in Štajerskem, sledijo Notranjska, kočevsko in novomeško območje. Zadnja leta so se okuženi klopi pojavili tudi na območjih postonjske, ilirskobistriške, sežanske občine in na Goriškem. Z Lymsko boreliozo so klopi lahko okuženi po vsej državi.

Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. Na mestu vboda klopa praviloma ni opaznih sprememb na koži. Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prva nastopi kakih sedem dni po ugrizu klopa. Simptomi so podobni gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol). Nekaj dni do tri tedne kasneje sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, nastopi lahko celo nezavest, redkeje smrt.

Bolezen lahko pusti trajne posledice - glavobol, zmanjšano delovno sposobnost, okrnitev koncentracije, pareze (otrplost in zategnjenost mišic), trajno ohromelost. Umre v povprečju do dva odstotka odraslih bolnikov. Zoper KME se lahko cepimo. Cepljenje je obvezno za vse, ki imajo delo v naravi. Nujni so trije odmerki.

Lymska borelioza

Zoper to okužbo ni cepiva. Bolezen zdravijo z antibiotiki. Z boreliolozo so lahko okuženi klopi po vsej državi. Bolezen običajno poteka v treh fazah. Začne se z značilnimi spremembami na koži - na mestu vboda klopa se po treh do 32 dneh pojavi neboleča rdečina, ki se počasi širi in v sredini zbledi. Običajno gre za eno spremembo na koži, lahko pa tudi za rdeče lise na več mestih. Rdečina lahko izgine brez zdravljenja, a tedaj okužba že prodira v organizem. V drugem in tretjem obdobju bolezni (več mesecev ali let po okužbi) nastopi prizadetost notranjih kože, živčevja, sklepov, mišic, oči in srca.

Bolezen ugotovijo na podlagi tipičnih kožnih sprememb in s pregledom krvi. “Pomembno jo je odkriti čim prej,” poudarja Kopilovič. “Mesto ugriza klopa opazujemo vsaj deset dni po odstranitvi. V primeru rdečine je treba takoj k zdravniku, ki predpiše antibiotik, da zaustavimo razvoj bolezni.”

Za Lymsko boreliozo je lani na severnem Primorskem obolelo 258 ljudi (113 v novogoriški občini, 81 v tolminski in 64 v ajdovski). Letos je doslej za to boleznijo obolelo 145 ljudi - 68 v novogoriški, 31 v tolminski in 46 v ajdovski občini. Za KME je na severnem Primorskem lani zbolelo sedem ljudi (trije v novogoriški občini, trije v tolminski in eden v ajdovski). Letos doslej še niso zabeležili nobenega primera. Na južnem Primorskem je lani za Lymsko boreliozo zbolelo 352 ljudi, večidel s postojnskega, kraškega in brkinskega območja. Letos so doslej zabeležili že 125 obolelih. Za KME je na južnem Primorskem lani zbolelo pet ljudi (iz postojnske in ilirskobistriške občine). Letos pa so doslej dobili tri prijave - dve iz postojnske in eno iz ilirskobistriške občine.

Preglejte se in opazujte

Ko pridete z izleta v naravi domov, temeljito preglejte kože po vsem telesu. Klopa previdno takoj odstranite. Pregled opravite s pomočjo več ogledal. Oblačila je treba takoj oprati v pralnem stroju, telo pa temeljito stuširati in se nato znova pregledati. Zlasti pozorni bodite na predele, kjer je koža tanka - za ušesi, na pregibih komolcev in kolen, pod pazduhami, okrog pasu, na dimljah, po vratu, rokah, nogah, hrbtu. Preglejte tudi lasišče. Kožo po vsem telesu skrbno opazujte še vsaj dva tedna.

Kako odstraniti klopa?

“Klopa moramo previdno nemudoma odstraniti iz kože in paziti, da ga ne odtrgamo,” opozarja Kopilovič. “Pred odhodom v naravo naj bi se vsakdo namazal z repelenti. Oblecite svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, zataknjenimi v višjo obutev.” Klopa, pritrjenega na kožo, previdno odstranite s pinceto tako, da ga primite čim bliže koži. Nato ga odločno potegnite iz kože, kožo umijte z milom in toplo vodo. Pomembno je, da odstranite tudi glavo. Klopa ne zmečkajte (tedaj se prav tako lahko okužite), odvrzite ga v koš za gospodinjske odpadke in smeti odnesite v smetnjak. Za odstranjevanje klopov ne uporabljajte mazil, krem, lakov za nohte, petroleja ali podobnih snovi. Hitreje kot klopa opazite in pravilno odstranite, manjša je možnost za okužbo. Če klopa odtrgate ali zadušite, je možnost okužbe znatno večja, saj tedaj v podkožje izbrizga okuženo slino. Če niste vešči odstranjevanja klopa, naj ga čim prej odstrani zdravnik.

JASNA ARKO

---