Letos spet novi tip virusa gripe

Letošnje vreme - iz izjemno vročega poletja smo skočili v za ta čas prehladno jesen - že botruje naraščanju prehladov. Zdravniki še ne zaznavajo resnejših okužb dihal, tudi hujših virusnih prehladnih obolenj ne. Pričakujejo pa, da bodo letošnjo sezono gripe spremljali spremenjeni tipi virusov. Tudi zato svetujejo cepljenje, saj naj bi novo cepivo vsebovalo poglavitne tipe virusov, ki so pred meseci razsajali na južni polobli. Cepijo že tudi na Primorskem.

Odpri galerijo

S cepivom za letošnjo sezono gripe so se v vseh območnih enotah nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) že oskrbeli, prejele so ga tudi ambulante splošne oziroma družinske medicine, ki so se odločile za cepljenje.

“Po poročilih iz ambulant za zdaj še nikjer niso zaznali virusnih okužb dihal, pa tudi znakov gripe še ne,” pravi direktor novogoriške enote NIJZ Marko Vudrag. Povečuje pa se število obolelih za običajnim sezonskim prehladom, čemur botrujejo tako temperature, občasno višje od povprečnih in tiste, nižje od običajnih za ta čas.

Nov tip gripe, novo cepivo

Kakšno vrsto gripe pričakujemo? Zdravnik epidemiolog Boris Kopilović iz koprske enote NIJZ pravi, da so v cepivo zajeli vse podtipe virusov gripe, ki so letos, ko je bila tamkaj zima, razsajali na južni polobli: “Slovenija se je oskrbela s cepivom francoskega proizvajalca. Cepivo vaxigrip vsebuje seva A (South Australia in California) in sev B (Phuket). Zato stroka ocenjuje, da bi moralo biti učinkovita zaščita zoper gripo, ki jo pričakujemo na severni polobli.”

Tako kot stroka nasploh Kopilović dopušča možnost, da se bo sicer letošnja vrsta gripe lahko še malce spreminjala, vendar tega povsem natančno vnaprej ni mogoče napovedati. Sprememba tipa virusa, ki jo je prebivalcem krepko zagodla, se je zgodila lansko zimo zimo, ko je medtem v Evropi virus iznenada mutiral in se toliko spremenil, da lansko cepivo ni bilo več zanesljivo. Zato so za gripo obolevali tudi ljudje, ki so se zoper njo cepili.

“Virusi so poseben svet, njihovo življenje svojstveno. Ker so majhni in jih ne vidimo s prostim očesom, se jim teže izognemo in ne vemo, kje in kako krožijo ...,” opominja Vudrag.

Slovenija je glede precepljenosti proti gripi med najslabšimi državami EU. Zdravstvo si prizadeva za dvig precepljenosti po vzoru Nizozemske, Švedske, Velike Britanije, Španije ... Za gripo vsako leto zboli približno deset odstotkov prebivalcev. Lani se je v Sloveniji cepilo najmanj prebivalcev doslej - le dobrih 68.000, kar je občutno manj kot pred desetletjem, ko se je cepilo skoraj 200.000 prebivalcev.

Zakaj se cepiti?

Že minuli teden se je začelo cepljenje proti sezonski gripi. NIJZ ga priporoča vsem, še zlasti pa ogroženim skupinam - starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinam, majhnim otrokom, nosečnicam, tistim, ki čakajo na sprejem v bolnišnično zdravljenje, zdravstvenim delavcem ter vsem, ki imajo pri delu veliko stikov z ljudmi.

Zdravniki so prepričani, da je najučinkovitejša zaščita pred gripo prav cepljenje. “Cepljenje ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Teh je lahko veliko, še zlasti pri manj odpornih skupinah ljudi,” našteva Kopilović in omenja, da pri najbolj ogroženih cepljenje zmanjša tveganje za smrt zaradi bolezni same ali zaradi njenih zapletov.

Zato cepljenje svetuje poleg že navedenih skupin prebivalstva še vsem, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge ljudi (zdravstveni delavci, šolniki, vzgojitelji, zaposleni v bankah, na poštah, policisti ...).

Kronični bolniki (z obolenji srca, ožilja, pljuč, astmo, rakom, bolnike po kemoterapiji ...), nosečnice, otroci in starejše od 65 let za cepljenje plačajo sedem, preostali pa dvanajst evrov.

Bolnik mora ostati doma

Gripa je zelo nalezljiva bolezen, virus se zlahka širi med prebivalci. Zato je za preprečevanje širjenja treba upoštevati preprosta pravila: bolnik mora ostati doma, ko zboli in obstaja resna verjetnost, da bi lahko imel gripo; temeljito in pogosto si mora oboleli (in drugi v bližini) temeljito umivati roke - po vsakem brisanju nosu, kihanju, po uporabi predmetov za skupno uporabo, pred jedjo ...; pri kihanju ali kašljanju si usta pokrijmo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo in ga nato zavržemo ali pa kihamo in kašljamo v rokav.

Za bolnika je lahko nevarno, če ne počiva v postelji, saj so zapleti lahko celo usodni. Zaradi oslabelosti in upada odpornosti moramo bolezen preležati, piti veliko tekočine in poskrbeti, da izgubljene elektrolite nadomeščamo z lahko hrano, bogato z vitamini in minerali. Še zlasti je pomembna velika količina C vitamina, ki krepi odpornost.

Znani so trije virusi gripe: virus influence A, B in C. Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B običajno omejene izbruhe (v šolah, vrtcih). Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij. Določitev tipov virusov potrdijo z mikrobiološkimi preiskavami. Viruse influence A razvrščajo po podtipih - hemaglutinina (H) in nevraminidaze (N). Tri vrste hemaglutininov (H1, H2, H3) in dve vrsti nevraminidaze (N1, N2) so v virusih influence, ki povzročajo pri ljudeh sezonsko gripo. Znani so še drugi hemaglutinini v virusih influence, ki pa povzročajo bolezen pri živalih (pticah, prašičih, konjih). Občasno in nepričakovano se pojavljajo novi podtipi virusa influence in povzročijo pandemijo. Običajno so kombinacija živalskih in človeških virusov. Postopne majhne spremembe virusa influence povzročajo sezonske epidemije.

Od znakov okužbe do bolezni

Čas od okužbe do izbruha gripe običajno ni daljši od treh dni. Bolezenski simptomi (visoka telesna temperatura, nahod, bolečina v žrelu, kašelj) se pojavijo dan do največ tri dni po okužbi.

Virus gripe se prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, onesnaženih z izločki iz dihal obolelega. Kužne kapljice se razpršijo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo do enega metra, krožijo pa v toplih zaprtih prostorih. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, virus zanesemo na sluznice v nosu in ustih in zbolimo.

Pred gripo nihče ni varen. Po okužbi je potek različen, odvisen je od splošnega zdravstvenega stanja in odpornosti, starosti, imunskega sistema in tega, ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom influence.

Po enem do največ treh dneh se pojavijo mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki običajno izginejo po tednu dni.

Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči vdor bakterij v pljuča, zato se lahko kot zaplet razvije bakterijska pljučnica. Ta je pogostejša pri starejših in kroničnih bolnikih, pa tudi pri otrocih. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabša osnovna bolezen, zato se ti pogosto znajdejo v bolnišnicah. Lahko se poveča tudi število umrlih zaradi zapletov z gripo.

Največja kužnost je tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe (tri do pet dni). Majhni otroci izločajo večje količine virusa, zato so kužni vsaj sedem dni. Dolgotrajneje izločajo virus tudi bolniki z okrnjenim imunskim sistemom.

Po uradnih podatkih cepivo prepreči gripo pri 50 do 90 odstotkih zdravih ljudi, mlajših od 65 let. Tako preprečijo hospitalizacijo zaradi pljučnice in gripe pri 30 do 70 odstotkih cepljenih starejših in kroničnih bolnikih. Cepiti se ne smejo tisti, ki so kdaj imeli resno alergično reakcijo na cepivo proti gripi ali na katerokoli snov, prisotno v cepivu (jajčne beljakovine), ter vsi, ki prebolevajo akutno bolezen s temperaturo, višjo od 38 stopinj Celzija.

Temeljni nasveti

Pri večini zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno. Najpomembneje je, da lajšamo težave s počitkom in uživanjem vitaminskih napitkov, toplega čaja s C vitaminom in navadne vode. Stanovanje redno zračimo. Uporabljene robce sproti mečemo v smeti. Pri občutno povišani telesni temperaturi jemljemo antipiretike - otroci paracetamol, odrasli lahko paracetamol ali aspirin. Zlasti ponoči se zamaši nos, oboleli diha čez usta, kar dodatno izsuši sluznico dihal in poslabša počutje. Zato zdravniki svetujejo kapljice za nos. Jemanje antibiotikov (če ni bakterijskih zapletov) ni primerno, saj ne uničujejo virusa gripe.

Če po nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če ne upade visoka telesna temperatura in je kašelj vse bolj gnojen, to nakazuje na zaplet s pljučnico in je nujen pregled pri zdravniku. Pri majhnih otrocih bodite pozorni, če so dolgo vročični, zaspani, apatični, dehidrirani. Takrat je nujen pregled pri zdravniku.

V času gripe se ne zadržujte v prostorih, kjer se zbira veliko ljudi, in tam, kjer ljudje kihajo in kašljajo. Vsak dan pojdite na sprehod po svežem zraku, skrbite za telesno kondicijo, uživajte zdravo hrano z veliko sadja in zelenjave. Večkrat na dan si roke temeljito umijte z milom in razkužite. Uporabljajte svoj pribor in kozarec. JASNA ARKO

---