Krvni strdki, tihi ubijalci

Krvni strdki oziroma tromboza so v razvitem svetu in pri nas eden najpogostejših vzrokov za smrt. Strdki so krivi za pojav srčnega infarkta in možganske kapi. Ljudje se tega premalo zavedajo, preveč sedijo, ne skrbijo za rekreacijo in tudi v primeru težav, ki opominjajo, da gre za trombozo, ne gredo k zdravniku.

Takšne spremembe mora nujno redno nadzorovati zdravnik. Foto: Vir: Wikipedia
Takšne spremembe mora nujno redno nadzorovati zdravnik. Foto: Vir: Wikipedia

Tromboza je vse bolj pogosta zlasti med prebivalstvom v razvitem svetu, zato je že pred leti Svetovna zdravstvena organizacija 13. oktober razglasila za svetovni dan tromboze.

Gre za srčno-žilno bolezen, ki se, če je ne zdravijo, zaradi posledic - srčnega infarkta in možganske kapi, konča s smrtjo. To je tiha, a življenjsko nevarna motnja.

Svetovne raziskave potrjujejo, da je razumevanje globoke venske tromboze in pljučne embolije v javnosti veliko slabše od poznavanja drugih bolezni. Tega se zavedajo tudi slovenski zdravniki, združeni v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je pred dnevi javnost opozorilo, da nihče ne bi smel odlašati s pregledom pri zdravniku, če ima bolečine v žilah, kadar mu oteka noga, tudi ob nastanku krčnih žil in z njimi povezanih bolečin.

Gibanje in zdravo življenje

Zdravniki poudarjajo, da zlasti sedeči način življenja (in dela) tudi pri nas povečuje nevarnost za nastanek tromboze in število teh obolenj. Za preprečevanje nastanka krvnih strdkov pa bi več lahko storil tudi vsakdo sam. Res sicer živimo vse hitreje, imamo vse več obveznosti in zato nenehno kam hitimo, vendar to še ne pomeni, da se vsak dan tudi dovolj gibamo. Sestankovanje, vožnja na delo, prevažanje otrok v šolo in k njihovim dejavnostim, druženje s kolegi, vse to je povezano tudi in predvsem s sedenjem. Za vsakih 90 minut sedenja pa se pretok krvi pod kolenom upočasni za polovico, s čimer se možnost za razvoj krvnega strdka dvakrat zviša.

Po ugotovitvah zdravnikov so krvni strdki oziroma tromboza vodilni vzrok smrti zaradi obolenj srca in ožilja, saj zakrivijo srčni infarkt in možgansko kap. Tromboza je težko prepoznavna in je tiha, a življenjsko nevarna motnja.

Moški in mladi bolj nevedni

Nedavna mednarodna raziskava, vanjo so zajeli odrasle med 18. in 39. letom, je razkrila, da so moški in mlajši odrasli slabo ozaveščeni o tej bolezni in njenih posledicah.

Več kot polovica ni vedela, da je krvne strdke možno preprečiti in le četrtina je ležanje v bolnišnicah, zaležanost in dolga potovanja pravilno povezala z dejavniki tveganja za nastanek tromboze. Mednarodno združenje za trombozo in hemostazo - International Society on Thrombosis and Haemostasis (ISTH) opozarja na pomen ozaveščanja ljudi. Opozarja, da krvnimi strdki samo v Evropi ubijejo več ljudi kot aids, rak na dojki in rak na prostati ter prometne nesreče skupaj.

Usodne posledice

Mnogi ne vedo, da je življenje ogroženo, kadar krvni strdek delno ali celo povsem zapre dotok krvi v arterije in vene. Krvni strdki zakrivijo tri najpogostejše vzroke srčno-žilnih smrti: srčni infarkt, možgansko kap in venske trombembolije (ko je strdek najpogosteje v nogi ali v pljučih). Po statističnih podatkih tako zakrivijo 85 odstotkov vseh možganskih kapi. Pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo - nerednim utripom srca, je neenakomeren krvni pretok, zato lahko pride do strjevanja krvi. Ti strdki lahko potujejo v možgane, kjer sprožijo obsežno možgansko kap in po navadi smrt.

Kadar krvni strdek prepreči normalen krvni pretok v srcu, srce ne more več prejemati kisika in hranil. Posledično lahko del srčne mišice preneha delovati in na koncu odmre.

Pljučna embolija (PE) nastane, ko se del krvnega strdka v venah na nogah odtrga z žilne stene in potuje v pljuča ter tam preprečuje normalen pretok krvi. To je smrtno nevarno in lahko povzroči hitro smrt.

Krvni strdek, ki se oblikuje v globokih venah, najpogosteje v nogi, povzroča bolečino, otekanje in pordelost kože na določenem predelu.

K nastanku krvnih strdkov pripomore predolgo sedenje, sedeče delo, zasedenost pred TV ekranom, lenobnost, pa tudi pogosto sedenje s prekrižanimi nogagami v kolenih, nezdrava, mastna, osoljena in preveč kalorična hrana s premalo sadja in zelenjave, debelost, kajenje in nezdrav življenjski slog.

JASNA ARKO


Najbolj brano