Kolesarite ali pa vsaj pešačite

Svetovni dan gibanja minulo nedeljo naj bo v življenju vsakogar le vzgib za redno telesno dejavnost, s čimer ohranjamo in krepimo zdravje. Tako sporočajo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer so se letos odločili promovirati kolesarjenje in hitro hojo. Oboje namreč pripomore k temeljitemu razgibavanju mišic celotnega telesa, k boljši prekrvavitvi in delovanju vseh notranjih organov.

Namesto z avtom se po opravkih in v službo odpravite s 
kolesom.
Namesto z avtom se po opravkih in v službo odpravite s kolesom.  

Čim večkrat zamenjajte avto za kolo, pozivajo v NIJZ. Kolesarjenje je obenem prijazno do okolja in koristi zdravju. Redno kolesarjenje pomaga izboljšati in ohranjati telesno pripravljenost in vzdržljivost, še zlasti, če se nekoliko zadihamo, spotimo in se nam dvigne srčni utrip.

Ugodni učinki kolesarjenja

Kolesarjenje je športno-rekreativna dejavnost, pri kateri je že zmerno intenzivna telesna dejavnost primerna tudi za ljudi, ki zaradi kroničnih bolezni ne zmorejo hujših telesnih naporov. Obenem se telo enakomerno razgiba in koristi vsem telesnim funkcijam ter krepi kondicijo.

Odrasli potrebujejo za ohranjanje zdravja vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma vsaj 30 minut na dan. Pomembno pri tem je, da posamezna telesna dejavnosti ni krajša od desetih minut.

Kolesarjenje poživlja in sprošča telo. “Za svoje zdravje storimo veliko že, če v službo kolesarimo deset do petnajst minut na dan, nato pa nujne opravke postorimo še peš ali s kolesom. za to nepotrebujemo veliko časa, pa tudi stroškov in drage opreme ne, zadostimo pa priporočilu o vsakdanji telesni aktivnosti okrog pol ure,” svetuje Janet Klara Djomba z NIJZ. Dodaja, da so nam ob tem prihranjeni še iskanje parkirišča in prometni zastoji, kolesarjenje omogoča tudi gibanje po svežem zraku, pristen stik z naravo, primerno telesno vadbo, varčuje z energetskimi viri in pomaga varovati okolje.

Priprave niso nujne

Posebne priprave za začetek kolesarjenja niso potrebne, vendar pa je potrebno dolžino poti prilagoditi trenutni telesni pripravljenosti.

Splošen nasvet pravi, da ob prvem izletu s kolesom ne smemo precenjevati telesne zmogljivosti, še zlasti, če smo bili dotlej lenobni. Pri kolesarjenju so obremenjene druge mišične skupine kot pri hoji, teku ali vsakdanjih aktivnostih, zato naj bo prvi izlet krajši, pot pa ravna. Obremenitev vsak dan zvišujemo.

Na daljši turi pa je treba načrtovati več vmesnih postankov. Na kolo se vedno podajte s steklenico vode v torbi.

Na severnem Primorskem pripravljajo v sodelovanju z novogoriško enoto NIJZ več aktivnosti v naravi. Športno društvo Stara Gora je minulo nedeljo pripravilo 16. pohod po poteh Stare Gore. ZVC Tolmin pripravlja 23. maja Dan zdravja v občini Tolmin, ko bodo na stojnicah na Logu opravljali brezplačne meritve vrednosti za zdravje, gost Blaž Bonča pa bo predstavil kolesarstvo. ZVC Ajdovščina organizira že danes test hoje na dva kilometra, in sicer v Športnem parku Ribnik. Enko prireditev pripravlja tudi ZVC Nova Gorica - 21. maja v Renčah, 30. maja pa na novogoriškem športnem parku.

Za koga kolo ni primerno?

Vendar pa kolesarjenje ni primerno za vse. Težave s sluhom in vidom so bistvena ovira. Če človek ne sliši prometa okoli sebe in ne vidi dobro prometnih znakov in okolice, je to zanj in za druge kolesarje in udeležence v prometu zelo nevarno. Tudi težave z ravnotežjem onemogočajo varno kolesarjenje, saj je nevarnost padcev in nezgod velika. Kolesar naj takoj preneha kolesariti, če se pojavi kakršna koli bolečina, zlasti bolečina v prsih ali nenadna slabost, vrtoglavica, omotica.

Kolesarjenje s hitrostjo 15 do 20 kilometrov na uro je zmerno intenzivna telesna dejavnost, ki ima ugodne učinke na zdravje. Pomaga pri uravnavanju telesne teže, krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, krepi dobro razpoloženje. Pri rednem kolesarjenju se čez čas okrepijo mišice na nogah in trupu, izboljša se splošna kondicija.

Izberite vsaj hojo

Za tiste, ki ne morejo kolesariti, zdravniki priporočajo vsaj hojo. Zmerna in hitra hoja zjutraj in zvečer sta primerni za večino ljudi, tudi za večino kroničnih bolnikov.

Drugo vprašanje pa je, za koga je primerna nordijska hoja. Zanjo mora biti posameznik bolje pripravljen in primerno opremljen, loti naj se je pod vodstvom strokovnjaka, saj je zelo pomembno, kako to hojo izvaja in s kakšno opremo. Laično učenje nordijske hoje brez temeljnega vedenja o načinu te hoje je lahko celo škodljivo in lahko botruje tudi poškodbam.

JA


Najbolj brano