Ko gre za reševanje življenj, ni meja in ne razdalj

V primeru hude, zelo obsežne prometne nesreče ali na južnem Primorskem ali v Furlaniji-Julijski krajini, ko je na nitki na stotine življenj, je zdravstvena pomoč nujna takoj, ne glede na meje in državljanstvo.

Za nujne primere, ko je treba združiti moči, znanje in izkušnje, 
so se v mrežo zdravstvenih ustanov povezale bolnišnice v 
Furlaniji-Julijski krajini in deloma v Venetu, v Istri izolska 
bolnišnica, s Krasa in Brkinov sežanski in ilirskobistriški 
zdravstveni dom in iz osrednje Slovenije ljubljanski klinični 
center.      Foto: Ilona Dolenc
Za nujne primere, ko je treba združiti moči, znanje in izkušnje, so se v mrežo zdravstvenih ustanov povezale bolnišnice v Furlaniji-Julijski krajini in deloma v Venetu, v Istri izolska bolnišnica, s Krasa in Brkinov sežanski in ilirskobistriški zdravstveni dom in iz osrednje Slovenije ljubljanski klinični center.  Foto: Ilona Dolenc

Odvisna je od utečenega strokovnega sodelovanja, telemedicinske povezave med zdravstvenimi ustanovami na čezmejnem območju in od povezave s specialisti, ki na daljavo sodelujejo pri posegih pri urgentnih bolnikih. Povezave je zakoličil čezmejni standardni projekt IntergrAid. Nosilka za Slovenijo je izolska bolnišnica. Opredelil je postopke in načine sodelovanja v zdravljenju urgentnih bolnikov, ne glede na to, od kod so, in vzpostavil zdravstveno mrežo bolnišnic na čezmejnem območju, obogateno z ilirskobistriškim in sežanskim zdravstvenim domom. Gre za unikum, za vzorec in zgled širši EU, kjer povezav na takšen način še ni.

Projekt je nastal na podlagi javnega razpisa, ustanove so izbrali na podlagi prijav. Po štirih letih bodo ta mesec sklenili obsežen projekt IntergrAid, ki je v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 dobil in uporabil dobrih 1,26 milijona evrov, večidel iz naslova evropskega sklada za regionalni razvoj.

Temeljni cilj projekta je bil povezati in zakoličiti skupno delovanje in sodelovanje zdravstvenih ustanov na obalno-kraškem, notranjsko-kraškem in na območju osrednje Slovenije s pokrajinami Trst, Videm in Benetke za kar najbolj kakovostno zdravstveno pomoč ter oskrbo v primeru nujnega zdravljenja na čezmejnem območju.

Izolska bolnišnica v korak s časom

Na slovenski strani je nosilka projekta izolska bolnišnica v vlogi vodilnega partnerja, ob njej pa sodelujejo še ljubljanski univerzitetni klinični center ter zdravstvena domova Sežana in Ilirska Bistrica. Na italijanski strani so v projekt zajete bolnišnice: zdravstveno podjetje U.L.S.S. Mirano-Dolo-Noale, tržaški univerzitetni klinični center “Ospedali Riuniti di Trieste” na Katinari in Univerzitetni klinični center “S. Maria della Misericordia” v Vidmu.

“Celoten projekt smo nanizali okrog temeljne naloge: izboljšati kakovost življenja s pomočjo koordiniranega razvoja nujnih zdravstvenih storitev v sklopu ambulantne in bolnišnične oskrbe v vseh sodelujočih bolnišnicah,” našteva asis. Peter Golob, predstojnik urgentnega centra v izolski bolnišnici in odgovorni nosilec projekta IntergrAid.

Najprej so se lotili uskladitve organizacije nujnih zdravstvenih storitev pri vseh, v projekt povezanih zdravstvenih ustanovah. Poenotiti je bilo treba strokovne kompetence medicinskega in drugega osebja, skladno z mednarodnimi smernicami in standardi.

Obenem so morali poskrbeti za olajšanje in zagotovitev enakovrednega dostopa do zdravstvenih storitev vsem prebivalcem tako, da so povezali znanje strokovnjakov iz vseh zdravstvenih ustanov. Ti strokovnjaki bodo na voljo vedno, ko bo to nujno. To jim omogoča posvet na daljavo s pomočjo telekomunikacije in najsodobnejše komunikacijske tehnologije - telemedicine. Izboljšati so morali tudi logistiko za učinkovitejši prevoz pacientov med zdravstvenimi ustanovami na celotnem čezmejnem območju in hkrati uskladiti predpise ter sprejeti protokol o sodelovanju.

Osnovno zdravstvo kot partner

Zakaj so v projekt poleg bolnišnic povezali tudi ilirskobistriški in sežanski zdravstveni dom? Peter Golob pojasnjuje, da gre za novonastalo mrežo zdravstvene oskrbe, kjer v teh dveh zdravstvenih domovih opravljajo nujne predhospitalizacijske medicinske storitve na območjih, ki so bolj oddaljena od Izole.

“Udeleženci projekta smo tako zgradili stabilno in trajno partnerstvo, ki se bo še razvijalo in nadgrajevalo, čeprav se projekt zdaj izteka,” poudarja Golob. “Po zaslugi IntegrAida danes vsi opravljamo telekonzultacije na prošnjo kateregakoli od partnerjev, in to s pomočjo mobilne napotnice, s katero določimo urgentno klinično stanje pacienta. Gre za način dela, ki nam bo tudi v prihodnje omogočal čim kakovostnejše zdravljenje, ne glede na to, kje je tisti hip zdravnik specialist in kdo potrebuje njegovo znanje ter sodelovanje za zdravljenje urgentnega bolnika. Pa tudi ne glede na to, od kod je takšen bolnik in v kateri ambulanti oziroma bolnišnici se je zaradi zdravstvenega stanja znašel.”

V štirih letih projekta IntergrAid so morale vse ustanove v največji možni meri uskladiti in poenotiti organizacijo dela v tistih podrobnostih, ki so pomembne za medsebojno sodelovanje in za povezave. Zato so se pred štirimi leti najprej lotili izdelave primerjalne analize organizacije za področje nujnih medicinskih storitev. Izluščili in proučili so vse kulturno-zgodovinske in institucionalne značilnosti nujnih medicinskih storitev na območju Slovenije in Italije. “Tako smo nato izbrali najboljše prakse in zgladili medsebojne razlike,” dodaja sogovornik.

V brošuri Telemedicina - izzivi v urgenci in na čezmejnem območju so med drugim zapisali, da se telekonzultacije v medicini vse pogosteje uporabljajo za zmanjševanje razlik v dostopnosti prebivalcev do zdravstvenih storitev. V projektu IntergrAid sta vzpostavljena dva sistema za telekonzultacijo. Prvi omogoča avdio-video telekonzultacijo med ustanovami, zajetimi v to mrežo, kjer si lahko izmenjujejo sliko operativnega polja, rentgenske diaskopije, ultrazvočno sliko, sliko operacijske dvorane in namizja računalnika v njej, istočasno se sodelujoči na ta način lahko tudi posvetujejo. Drugi sistem pa je namenjen prenosu večjih količin rentgentskega gradiva med ustanovami, možno je tudi procesiranje gradiva v sprejemni ustanovi. Povezave so zavarovane in varne, podatki kodirani.

Telemedicina premaguje razdalje

Najbolj revolucionarna in sodobna je povezava vseh bolnišnic in obeh zdravstvenih domov s telemedicino, kar je bilo eno od vodil IntegrAida. Ob tem je bilo treba upoštevati vse tehnične značilnosti obstoječih informacijskih infrastruktur na območju Furlanije-Julijske krajine, deloma Veneta in na širšem obmejnem območju na slovenski strani.

Odločili so se za tehniko telekonzultacije prek internetne povezave. Na ta način na daljavo pri zdravljenju, tudi in zlasti, ko gre za zahtevno operacijo v nujnem primeru, zdravniki iz SBI komunicirajo s strokovnjaki iz bolnišnic v Trstu, Vidmu in iz ljubljanskega kliničnega centra. “Gre za dobro možnost v primeru, ko bi bil zaradi kliničnega stanja urgentnega bolnika prevoz preveč tvegan. Ali pa za stanje, ko je treba po stabilizaciji kliničnih parametrov predvideti premestitev oziroma napotitev v drugo ustanovo,” pravi Peter Golob, ki je s pomočjo telekonzultacije v sklopu tega projekta nedavno že opravil enega od takšnih urgentnih operativnih posegov.

Telemedicina se je že potrdila kot kakovostni sestavni del nudenja pomoči urgentnemu pacientu, omogoča bolj učinkovito in strokovno kakovostno premeščanje bolnikov med osnovno ravnijo zdravstva, regionalno bolnišnico in klinično oskrbo, ne glede na to, kam je v primeru nuje najprimerneje prepeljati takšnega bolnika.

“Ta možnost, ki smo jo zdaj vpeljali in se med seboj kot strokovni sodelavci tudi bolje spoznali, je zelo dobrodošla tudi za primere večjih nesreč, ko je treba v največji možni meri izkoristiti vse zdravstvene zmogljivosti na čezmejnem območju, v radiusu Trst-Videm-Izola-Ljubljana,” pritrjuje zdravnik Biagio Epifani, vodja oddelka urgentne medicine v bolnišnici v Mirano-Dolo-Noale, ki je po velikostim primerljiva z izolsko in deluje v sklopu zdravstveno-socialnega zavoda na tem območju.

Projekt je omogočil izobraževanje in usposabljanje medicinskega in preostalega osebja, ki sodeluje v urgentni medicini v vseh ustanovah v mreži IntegrAida. Poenotili so opremo, inštruktorji so izmenjali izkušnje, oblikovali so podlago tudi za nadaljnje interno izobraževanje. Nastale so medregijske in čezmejne strokovne skupine za posamezna urgentna stanja. Udeleženke v projektu so se opremile z enakimi nujnimi pripomočki, potrebnimi za delo in za izobraževanje. Na voljo je tudi spletni portal IntegrAid.

Istra je lahko vzor

Projekt je natančno opredelil postopek za premestitev italijanskih pacientov, ki so jih sprejeli in oskrbeli v izolski bolnišnici v primerih, ko bi bili ali žrtve hujših prometnih nesreč, ali pa so potrebovali nujno pomoč zaradi akutne bolezni in so jih zdravili na širšem območju Slovenije, nato pa odpeljali na oddelek prve pomoči v tržaški bolnišnici na Katinari. Ker gre za postopek med dvema državama, je bilo treba vsa ta vprašanja tudi formalno urediti.

“Ker se predpisi v obeh državah nekoliko razlikujejo, smo te formalnosti zdaj uredili, kar je dokaz, da tudi tu ni ovir, ko gre za strokovno sodelovanje v službi urgentnega bolnika in reševanja njegovega življenja,” sporoča zdravnik Walter Zalukar, vodja urgentne dejavnosti v univerzitetni bolnišnici na Katinari in pri njih odgovoren za projekt IntergrAid. “V Istri je dejavnost nujne medicinske pomoči dobro urejena v sklopu centralne urgentne službe in prehospitalne enote, kar je vsekakor vredno posnemanja.”

Z urgentnim bolnikom se praviloma najprej sooči ekipa nujne medicinske pomoči v rešilcu, ki med drugim odloča o nujnosti napotnice. O njem soodločata ne če izolska in tržaška bolnišnica, temveč tudi reševalne ekipe v sklopu reševalnih vozil. Te poti in odločitve bodo podlaga za delo v sklopu čezmejnega sodelovanja zdravstva za take primere.

Njihov sestavni del je poseben protokol med obema bolnišnicama. Postopek ureja tudi prevoz slovenskih državljanov iz izolske bolnišnice na Katinaro za primere, ko potrebujejo nujno pomoč zaradi težkega zdravstvenega stanja, ki je posledica prometne nesreče ali akutnega bolezenskega stanja. Med vzroke za akutno bolezensko stanje so zajeli posledice, nastale zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, plinsko embolijo, disekcija aorte, akutni koronarni sindrom z obstojno evalvacijo ST spojnice, intrakranialna krvavitev s potrjeno nevrokirurško indikacijo ali jasnega kardiopulmunalnega zastoja.

Da bi utrdili to novo zdravstveno omrežje za potrebe urgentne medicine, so se za takšno delo v mreži morali zdravstveni in drugi strokovni delavci, ki v teh postopkih sodelujejo, posebej izobraziti. Izobraževanje so pripravili v obliki seminarjev. Izobraževali so se zdravniki, medicinske sestre in zdravstveni tehniki, v drugem delu pa še preostali zdravstveni delavci v vseh sodelujočih ustanovah. Izobraževanje zdravnikov, kirurgov, anestezistov in medicinskih sester je temeljilo na mednarodnih uveljavljenih smernicah. Pridobljeni certifikati so mednarodno veljavni.

JASNA ARKO


Najbolj brano