Karantena zaradi bubonske kuge

Zaradi resne grožnje pred izbruhom bubonske kuge so kitajske oblasti nedavno zaprle mesto Jumen na severozahodu države, za 151 tamkajšnjih prebivalcev pa odredile karanteno. Takšno odločitev so v mestu v provinci Gansu sprejeli, ker je zaradi bubonske kuge umrl nek moški.

Svizec, okužen z virusom bubonske kuge, je v kraju Jumen okužil človeka, ki je nato umrl  Foto: Leo Caharija
Svizec, okužen z virusom bubonske kuge, je v kraju Jumen okužil človeka, ki je nato umrl  Foto: Leo Caharija

Približno 30.000 prebivalcev mesta Jumen ne sme zapustiti domačega kraja, policija je okrog tega kraja postavila cestne zapore, voznikom pa odredila, naj na tem območju uberejo kakšno drugo pot, ne pa skozi to mesto. V karanteni pa je 151 ljudi. Del mesta so povsem osamili, zaprli pa so tudi tri predele mesta Čidžin, ki leži dokaj blizu kraja Jumen.

Pri žlezni ali bubonski kugi najprej otečejo bezgavke, navadno v dimljah. Pojavi se po piku okužene podganje bolhe ali po stiku z okuženim glodalcem. Kuga je zlasti bolezen glodalcev, posebej svizcev, so pa zanjo dovzetne tudi druge vrste živali, denimo podgane, prerijski psi, veverice in drugi podobni večji glodavci. Ker podgane živijo v bližini človeka, so zanj najpogostejši vir okužbe. Okužba postane očitna po dveh dneh do enem tednu. Začetni simptomi so mrzlica, vročina, glavoboli in nastanek bul v dimljah. Te nastanejo zaradi okužbe bezgavk, ki otečejo in postanejo vidne. Če napredovanja ne zaustavimo, se bolezen razširi na krvni obtok (septična kuga) in kasneje na pljuča (pljučna kuga).

Kitajski mediji so že pred časom poročali o smrti 38-letnega moškega, ki je za bubonsko kugo umrl pred približno dvema tednoma, zatem ko je našel mrtvega svizca, ki ga je nato razkosal in z njim nahranil svojega psa. Moški naj bi že isti dan dobil visoko temperaturo, ker se je njegovo zdravstveno stanje še slabšalo, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu zatem umrl.

Kitajski mediji ne poročajo, ali je zbolel tudi njegov pes. Prav tako ne poročajo o novih primerih bolezni, so pa 151 ljudi v Jumenu, ki so bili v stiku z umrlim, izolirani v karanteni. Za zdaj nihče ne kaže znakov bolezni. Karantena velja tudi za bolnišnico, kjer so moškega zdravili.

Kugo na Kitajskem obravnavajo kot infekcijsko bolezen razreda A, kar pomeni, da jo obravnavajo kot najhujšo bolezen.

O zadnjem primeru bubonske kuge, prav tako v istem mestu Jumen, so poročali leta 1977, sicer pa so v provinci Gansu v zadnjem desetletju zabeležili vsaj pet primerov te kuge. Ob tem je pomemben podatek, da imajo pri širjenju te in drugih nalezljivih bolezni, ki jih zanesejo na domače živali in ljudi, zelo pomembno vlogo prav glodalci. Zato je za izkoreninjanje nalezljivih bolezni zelo pomembno tudi iztrebljanje glodalcev, ki pa so le eden izmed členov v verigi dejavnikov, ki preprečujejo širjenje teh bolezni.

Glodalci so rezervoar in/ali prenašalci cele vrste bolezni pri človeku. Najbolj nevarne med njimi so kuga, virusna hemoragična mrzlica, leptospiroza, tularemija, tifus, toksoplazmoza, lišmanjoza, salmoneloza, trihineloza, steklina in druge. Glodalci lahko prenašajo povzročitelje različnih nalezljivih bolezni, v okolje pa jih izločajo z urinom in iztrebki. Prav zato je zatiranje glodalcev eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje okužb, ki jih prenašajo.

Uničevanje glodalcev strokovno imenujemo deratizacija. Poleg uničevanja glodalcev so nujni še nekateri drugi, vzporedni ukrepi. Pomembno je, da glodalcem onemogočimo dostop v zgradbe, stanovanja, kleti ... Razmnoževanje glodalcev omejimo tudi tako, da skrbimo za čistočo, da ustrezno skladiščimo živila, pospravljamo ostanke hrane, vzdržujemo red v kleteh, garažah in drugih prostorih za skladiščenje.

Strategija obvladovanja glodalcev zajema posebne defenzivne ukrepe, ki so zaradi narave glodalcev izjemno pomembni. Ukrepati šele, ko se glodalci kje že pojavijo, je pogosto dolgotrajno, težavno, manj uspešno, pa tudi veliko dražje. Zato so nujni preventivni ukrepi, ki pripomorejo k ohranjanju biološkega minimuma glodalcev. Te ukrepe moramo nepretrgoma načrtno izvajati.

Ofenzivne ukrepe izvajamo praviloma le občasno, po potrebi in na temelju epidemioloških indikacij ali v primerih, ko populacija glodalcev iz različnih vzrokov preseže biološki minimum in postane velik problem. Za takšno akcijo so se odločili tudi v kitajskem Jumenu zaradi kuge.

mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.


Najbolj brano