Kar gre skozi dimnik, preide v pljuča

Smog, megla in nizek zračni tlak pozimi vplivajo na zdravje ljudi, zlasti bolj občutljivih in kroničnih bolnikov. Onesnažen zrak je pozimi pogostejši pojav kot sicer. Škodljivi delci v ozračju pa so vzrok za veliko obolenj. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so o tem pripravili nekaj koristnih informacij in nasvetov za čas kurilne sezone.

V brezvetrju se v naseljih in mestih pojavlja nevarni smog, ki 
vsebuje vrsto zdravju škodljivih delcev, ki jih vdihavamo.  Foto: Ambrož Sardoč
V brezvetrju se v naseljih in mestih pojavlja nevarni smog, ki vsebuje vrsto zdravju škodljivih delcev, ki jih vdihavamo.  Foto: Ambrož Sardoč

Čeprav smo bili nedavno na Primorskem deležni burje, ki je prečistila ozračje, ima tudi naše območje v posameznih obdobjih zime obdobja brezvetrja. Takrat se v ozračju nabirajo zdravju škodljivi delci, ki prehajajo v ozračje iz kurišč skozi dimnike. Zato se tudi Primorska pozimi pogosto sooča z onesnaženim zrakom, ki slabša počutje in zdravje ljudi.

Kot ugotavljajo v NIJZ, je nasploh onesnažen zrak v razvitem svetu najhujši okoljski problem, ki botruje številnim boleznim in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. NIJZ še posebej izpostavlja, da je v kurilni sezoni zrak nasičen s problematičnimi, zdravju škodljivimi delci (PM). Zakaj so tako škodljivi? NIJZ navaja:“Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, denimo strupene kovine in organske spojine.” Ti delci so različno veliki, od saj, ki so vidne s prostim očesom, do najmanjših ultrafinih nanodelcev. “Od njihove velikosti je odvisno, kako globoko bodo prodrli v dihala in kakšne posledice bodo povzročili. Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri. Manjši kot so, dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi.”

Sprožajo vnetja

Več strokovnih analiz je že dokazalo, da se nalaganje teh delcev v človeškem telesu izraža v obliki vnetij. NIJZ omenja, da dražijo pljuča in povzročajo poškodbe tkiva. “Najmanjši delci potujejo še naprej, saj iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne notranje organe - v srce, jetra, ledvice, možgane. Tudi v teh organih nato povzročajo vnetja in različne, zdravju zelo škodljive ter kronične učinke.”

V priporočilih piše, da ti delci pospešujejo tudi nastanek astme, kadar pa dalj časa zastrupljajo organizem, povzročajo tudi spremembe v krvi in ožilju. Zato obstaja nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta.

Veliko znanstvenih analiz je te delce povezalo tudi z rakom, saj so rakotvorni: “Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv (nafta, premog, les, naftni derivati) sodi v prvo skupino rakotvornih snovi, ki dokazano povzročajo raka. V zadnjem času pa povezujejo delce tudi z nekaterimi nevrološkimi boleznimi ter s sladkorno boleznijo. Iz doslej znanih strokovnih ugotovitev torej lahko povzamemo, da škodljivo vplivajo domala na celoten organizem.”

Kako ukrepati?

Znano je, da so med najbolj ogroženimi bolniki s srčno-žilnimi in pljučnimi boleznimi, sladkorni bolniki, starejši, majhni otroci. Ogroženi so tudi sicer zdravi ljudje, ki so fizično aktivni na prostem zaradi dela in tudi športniki na prostem. “Za vse telesno aktivne na prostem je značilno, da dihajo intenzivneje in zrak prodira globlje, pa tudi hitreje v telo,” pojasnjuje NIJZ. Tako se kroničnim bolnikom prav zaradi vpliva škodljivih delcev v ozračju osnovna bolezen še poslabša.

Glede zaščite NIJZ priporoča “zmanjšanje fizičnih aktivnosti, zlasti na prostem. Še posebej to velja za obdobja, ko so vrednosti delcev več dni zapovrstjo močno presežene.”

Svetuje redno spremljanje podatkov o onesnaženosti zraka na spletni strani Agencija Republike Slovenije za okolje Arso (www.arso.gov.si), kjer so tudi napovedi o stopnjah onesnaženosti zraka z delci, lestvice onesnaženosti in priporočila za ukrepanje.

Med nujnimi ukrepi NIJZ priporoča uporabo javnega prometa, dobro izolacijo stavb, ogrevanje s centralnim daljinskim sistemom, vzdrževanje in skrb za brezhibno delovanje peči z dobrim izgorevanjem, ogrevanje na plin, toplotne črpalke ... Vsem, ki se ogrevajo na les, priporoča kurjenje s kakovostnimi, čistimi in posušenimi drvmi ali s pravilno pripravljeno lesno maso. “Kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila, plastike je zelo škodljivo. S tem se namreč v ozračje sproščajo strupene snovi, skozi dim te snovi neposredno vdihavajo vsi ljudje,” še navajajo na NIJZ.


Najbolj brano