Kače v naših domovih

Kače že s svojo pojavnostjo pri večini povzročajo strah in neugodje. Kadar nanje naletimo blizu naših bivališč, se ta strah še okrepi. V resnici so nevarne le strupene vrste.

SLOVENIJA > Nedavno so mediji poročali o več intervencijah koprskih gasilcev na območju Semedele, kamor so jih poklicali zaradi kače. Ta se jim je nekajkrat spretno izmuznila med bloki. Ali je šlo v vseh primerih za isto kačo, ni znano. Po vsej verjetnosti je šlo za nestrupeno črnico.

Kače se lahko zavlečejo v avtomobile, v bližino toplega motorja, kar se je nedavno zgodilo v Rovinju, kjer so odkrili goža in ga spustili v naravo.

V Sloveniji živi enajst vrst kač. Strupeni sta le modras in gad, preostale so del naravnega okolja in koristne. Strah lahko zmanjšamo, če se poučimo o življenjskih navadah kač. Pomembno je, da znamo ločiti strupene vrste od nestrupenih in se izogibati srečanja z njimi.

Med strupenjačami je najpogostejši in največji modras (Vipera ammodytes), ki ga zlahka prepoznamo po značilnem rožičku na koncu gobca. Zrase lahko do enega metra. Gad (Vipera berus), zraste od 60 do 70 centimetrov, izjemoma do 85. Ovalna glava polagoma prehaja v trup. Na zgornjem delu glave je temna lisa v obliki črke X ali V. Glava je pokrita z majhnimi luskami, vidne so največ tri večje ploščice. Temna cikcakasta proga je pri bosanskem gadu (Vipera berus bosniensis), podvrsti, ki v Sloveniji živi na Snežniku, na več mestih prekinjena. Živi na vlažnih, hladnejših območjih z velikimi temperaturnimi spremembami med dnevom in nočjo. Rad se zadržuje na sončnih mestih. Najdemo ga na robu močvirij, na planinskih meliščih, barjih, ob planinskih poteh, na jasah, ekstenzivno gojenih travnikih in pašnikih. Hrani se z malimi sesalci, ptiči in dvoživkami. Je živoroden.

V Sloveniji živi gad povečini v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, Trnovskem gozdu, na Javornikih in Snežniku. V nižinah ga le ponekod najdemo na bolj vlažnih mestih.

Naše strupenjače že od daleč prepoznamo po čokatem telesu in zelo kratkem repu, večinoma tudi po značilnem cikcak vzorcu na hrbtu. Vendar je ta lahko pri nekaterih osebkih gada in pri laškem gadu nepovezan in tvori prečne proge, pri obeh vrstah pa so pogosti tudi črni primerki, brez vzorca.

Strupenjače imajo navpično zoženo zenico, ki jim omogoča, da so dejavne tudi v mraku in ponoči, ko lovijo manjše glodalce.

Brez strupa sta navadni in progasti gož. Podobno kot udavi in pitoni plen najprej ovijeta in zadušita, nato se lotita požiranja. Progasti gož (Elaphe quatuorlineata) lahko grozeče sika, a skoraj nikoli ne uporabi zob. S svojim mogočnim videzom največje evropske kače (v dolžino doseže do 2,5 metra) se mu tako pogosto uspe rešiti. V Sloveniji so ga zasledili le v dolini Dragonje.

Podobnost z gadom je najpogosteje usodna za smokuljo (Coronella austriaca), dokaj majhno in počasno kačo. Na strupenjače ne spominja le po temnem vzorcu na hrbtu in glavi, temveč tudi po načinu razmnoževanja. Ob mlakah, ribnikih in rekah po vsej Sloveniji naletimo na belouško (Natrix natrix) ali kobranko (Natrix tessellata). Prva se hrani zlasti z dvoživkami in njihovimi ličinkami, paglavci, druga lovi skoraj le ribe. Kadar ne moreta ubežati, se obe branita z glasnim sikanjem in napihovanjem ali hlinita smrt. Če ju primemo, nas poškropita z zelo smrdečim izločkom kloake, a nikoli ne grizeta. Na posebno primerna mesta za razvoj jajc pogosto po več samic belouške odloži leglo (30 do 50 jajc). Ljudje nanje pogosto naletijo v kupih gnoja, kjer se neredko razvija nekaj sto jajc. Le na Primorskem živita zelo pogosta črnica (Coluber viridiflavus) in zelo redka belica (Coluber gemonensis).

Včasih moramo kačo odstraniti iz prostora ali mesta, kjer nas ogroža ali nas moti. To opravimo s priročnimi orodji, palico, prijemalkami in ustrezno zaščiteni. To naj opravi le izkušena oseba, ki kačo odnese daleč v naravo in jo spusti. Kače so zaščitene živali in jih ne smemo ubijati.

---