Jesen, čas glodalcev

Jesen je čas spravila pridelkov, gospodinje vlagajo sadje in gobe, kleti in skladišča polnimo s krompirjem, zelenjavo, poljščinami ... To pa privablja različne škodljivce, saj imajo pred nosom hrane v izobilju.

Da prostore in spravilo primerno zaščitimo, moramo izvajati posebne ukrepe, ki škodljivcem preprečijo dostop, saj bi hrano poškodovali, onesnažili ali celo okužili s posameznimi povzročitelji bolezni. Najpogostejši škodljivci, ki vdirajo v kleti in shrambe, so glodalci - podgane in miši.

Tako se potrjuje že znana trditev, da ljudje sami ustvarjamo ugodne razmere za življenje podgan, za njihovo bivanje in prehrano, potem pa nam te povzročajo različne težave in nevšečnosti. Gre tudi za gospodarsko škodo, saj poškodujejo, onesnažijo in uničijo hrano, obenem pa tudi prostore (glodajo gradbene materiale in instalacije). Da občutek gnusa in strahu niti ne omenjamo. Prisotnost teh glodalcev neposredno ogroža tudi človekovo zdravje.

Čeprav se je že v zgodovini potrdila povezava med pojavom različnih kužnih bolezni in prisotnostjo podgan, se slednje nenehno pojavljajo v našem okolju. Res pa je, da smo v boju z njimi vse bolj učinkoviti po zaslugi uporabe novejših rodenticidov in s pomočjo še drugih ukrepov za njihovo zatiranje, pa tudi zaradi izboljšanja standarda in boljših zdravstvenih ukrepov ter življenjskih navad.

Glodalci zaradi velikosti in hitrosti rasti prednjih zob nenehno potrebujejo obilico hrane in glodajo vse, na kar naletijo. Da se zobje obrabljajo, grizejo tudi trde snovi, kable, gradbeni material, plastiko, mehkejše kovine, celo beton. Ko se hranijo, pa povzročajo škodo na kmetijskih in prehrambenih izdelkih, ki jih skladiščimo za lastne potrebe. Poškodujejo namreč embalažo in vsebino, jih onesnažujejo z iztrebki in urinom.

Po ocenah glodalci onesnažijo in uničijo do desetkrat več hrane, kot je pojedo. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da glodalci na svetu uničijo približno 30 milijonov ton hrane, škoda pa znaša pet odstotkov celotne proizvodnje hrane, s katero bi lahko nahranili 130 milijonov ljudi.

Glodalci so tudi prenašalci nalezljivih bolezni pri ljudeh in domačih živalih. Za izkoreninjanje nalezljivih bolezni pa ne zadošča le njihovo uničevanje. Uničevanje in iztrebljanje glodavcev je le eden od členov v verigi dejavnikov, ki preprečujejo širjenje teh bolezni. Najpogostejši način zatiranja glodalcev je sistematska deratizacija v mestnih in primestnih naseljih, ko jih s kemičnimi sredstvi v obliki različnih vab zatiramo v stanovanjskih, proizvodnih, gostinskih, komunalnih in drugih objektih. Gre za enega najpogosteje izvajanih oblik deratizacije. Za izvedbo uporabljamo kemijske snovi - rodenticide.

V uporabi so antikoagulanti, ki delujejo na glodalce prek prebavil in morajo do njih tudi priti. Snovi delujejo tako, da povečajo propustnost krvnih žil, zato glodalci poginejo (izkrvavitev v notranjost telesa). Pomembno je, da so te snovi primešane v takšno vabo, ki jo druge živali ne použijejo, oziroma bi jo morale pojesti v velikih količinah (pšenica, parafin, zdrob, koruza). Na ta način preprečimo možnost zastrupitve hišnih živali. Ob morebitni zastrupitvi pa je preprosta pomoč v obliki uporabe vitamina K kot protistrupa.

Pomembno je, da pri izvajanju akcij upoštevamo vse predpisane varnostne ukrepe. Zato morajo stanovalci upoštevati vsa navodila. Izvajati moramo ukrepe, ki omogočijo, da prisotnost glodalcev v okolju in objektih ne preseže praga, ki je moteč in bi ogrožal zdravje. Zato moramo vsi ukrepati, ko zaznamo pojav glodalcev v okolju.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

---