Grižljaji za zdravje

Vsakdo izmed nas potrebuje energijo. Čeprav jo nekateri iščejo v moči sonca ali poskušajo z jogo, dobimo pravo energijo z uravnoteženo prehrana. Žal v hitrem in stresnem tempu življenja vse več ljudi energijo črpa iz napačnih virov. Hrana je pomemben vir energije, a ni vseeno, kakšna živila uživamo in katera so dobro (slabo) gorivo.

Živalske in tudi rastlinske beljakovine so poglavitni graditelji 
mišic. Foto: Andrej Fric
Živalske in tudi rastlinske beljakovine so poglavitni graditelji mišic. Foto: Andrej Fric

Napačni viri energije so sladki ali slani prigrizki takoj zjutraj, hitra mastna prehrana, ki takoj poteši apetit in nočno grizljanje piškotov.

Medtem ko nam navedeni primeri dajo energijo za naslednjih 20 do 30 minut, kasneje raven energije silovito upade. Zagotovo takšni obroki ne nudijo zadostne energije, ki jo potrebujemo za ves dan. Hkrati telesa z njimi ne oskrbimo s potrebnimi količinami pravih hranilnih snovi, ki služijo kot gorivo ves dan.

Hrana kot gorivo

Prav vsa energija pride v organizem s použito hrano in tekočino. Osnovna in glavna hranila so ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe. Pravzaprav so ogljikovi hidrati glavni vir energije, ob njihovem pomanjkanju lahko telo energijo gradi tudi iz beljakovin in maščob.

Ko živila pojemo, se prične proces prebave/razgradnje hranil in mikrohranil (vitamini, minerali) v manjše oziroma osnovne enote ter absorpcija in transport do ciljnih organov. Cilj razgradnje ogljikovih hidratov so najenostavnejši ogljikovi hidrati/sladkorji, ki jih črevesje lahko absorbira ter jih kri prenese do tkiv. Tam poteka njihova presnova oziroma pretvorba v energijo.

Pomemben vpliv na prebavo in raven energije ima tudi vrsta ogljikovih hidratov. Delimo jih na enostavne (enostavni sladkorji, dobimo jih v sadju in so hitro prebavljivi, hitro dajo največ energije) in na sestavljene (v rastlinskih živilih, največ v polnozrnatih žitih in zagotavljajo dolgotrajen priliv energije).

Če za zajtrk zaužijete kivi, polnozrnato žemljico z rezino sira in spijete kefir, boste telo oskrbeli z obema vrstama ogljikovih hidratov, z nekaj vitamini in minerali, raven energije do naslednjega obroka ne bo nihala.

Recite “ne” industrijski hrani

Glede izbire ogljikovih hidratov velja opozoriti, da so industrijsko manj predelani vsekakor boljši od onih, ki jih prehrambene industrije predelajo v predpripravljene ali napol pripravljene obroke.

Več kontinuirane energije dobimo iz polnozrnatih izdelkov in stročnic, saj podaljšajo občutek sitosti (njihova presnova traja dalj časa). Obenem zaužijemo prehranske vlaknine, ki blagodejno vplivajo na peristaltiko črevesja in pripomorejo k urejeni prebavi ter odvajanju blata.

Kaj pa beljakovine? Športniki se izogibajo ogljikovim hidratom in v večjih količinah posegajo po beljakovinah ter maščobah, saj so slednje glavni gradnik mišic.

Z vidika uravnotežene prehrane so glavni vir energije ogljikovi hidrati. Nikakor pa ne smemo iz prehrane izpustiti beljakovin ali maščob. V telesu se beljakovine razgradijo na aminokisline, ki so nujne za izgradnjo novih celic, lahko pa so tudi vir energije.

Zato si poleg polnozrnatega riža za kosilo pripravite za dlan velik piščančji ali goveji zrezek, ob tem ne pozabite na pest najljubše dušene zelenjave. Pri pripravi obroka uporabite kakovostno oljčno olje iz lokalne pridelave.

Voda in aktivnost

Koliko kozarcev vode popijete na dan? Tako kot živila je za dobro energijo pomembna tekočina. Vsak organizem nujno potrebuje za pravilno delovanje tudi tekočino. Torej brezalkoholne, negazirane in nesladkane pijače.

Pripravite si svežo limonado ali pomarančni sok, na poti v službo ali med delom imejte pri sebi sveže pripravljen zeliščni čaj v steklenici. Lahko ga sladkate z medom ali dodate limonin sok. Ob tem pijte tudi navadno vodo.

Na dan naj bi popili najmanj osem kozarcev (prostornine dveh decilitrov) tekočine, priporočena količina pa je 2,5 litra tekočine na dan. Vsekakor pa je količina odvisna tudi od telesne aktivnosti in letnega časa.

Za boljše počutje in trdno zdravje je zelo pomembna telesna aktivnost. Strokovnjaki priporočajo vsaj pol ure redne telesne dejavnosti na dan, trikrat ali štirikrat na teden. Vaje prilagodite zmožnostim. Za začetek poskusite s hojo, nadaljujte s kombinacijo hoje in teka, vmes dodajte počepe, poskoke s kolebnico in vaje za moč.

TINA SAKSIDA


Najbolj brano