Demenco je treba čim prej odkriti in zdraviti

Demenca je vse hujši problem sodobne družbe, njeno odkrivanje in zdravljenje pa težavno in dokaj nesistematično. Ker se slovenska družba stara, s starostjo pa se pojavlja tudi vse več dementnih bolnikov, je zdravstveno ministrstvo oblikovalo osnutek nacionalne strategije in jo poslalo v javno obravnavo.

V koprskem domu upokojencev si ob terapiji z dementnimi 
bolniki pomagajo tudi s terapijo s psom, na posnetku s psičko 
Kubo.  Foto: Jasna Arko
V koprskem domu upokojencev si ob terapiji z dementnimi bolniki pomagajo tudi s terapijo s psom, na posnetku s psičko Kubo.  Foto: Jasna Arko

Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 je temeljni dokument, ki je pravkar v javni razpravi. Ta bo trajala do 9. decembra. Gre za strategijo, ki jo je pripravila posebna delovna skupina, v kateri so med drugim sodelovali strokovnjaki z obeh kliničnih centrov, iz celjske bolnišnice, koprskega in cerkniškega zdravstvenega doma, doma upokojencev na Fužinah, organizacije Alzheimer Evropa v Sloveniji in društva Spominčica, ministrstev za zdravje ter za delo, družino in socialne zadeve.

Strategija obvladovanja demence v naši državi do leta 2020 je temeljni dokument, ki omogoča usklajen in celostni pristop vseh deležnikov pri reševanju problema demence ter demenci sorodnih stanj. Namen strategije je zagotovitev preventivnih ukrepov, zgodnjega odkrivanja bolezni ter primernega standarda zdravstvene in socialne zaščite ter zdravstvene oskrbe bolnih za demenco.

Strategija vsebuje kratek prikaz razmer - epidemiološkega stanja, zdravstvene, socialne in pravne zaščite oseb z demenco. Izhaja iz strateških dokumentov in obvez, ki sta jih sprejeli Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in EU.

Dokument izhaja iz spoznanja, da so bolniki z demenco posebej ranljiva ciljna skupina, ki se zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva hitro povečuje. Obenem se strategija osredotoča na posameznika in njegove potrebe, kar terja tudi usklajeno in odzivno delovanje države ter multidisciplinarno obravnavo takšnih bolnikov.

Kot poudarjajo pripravljalci strategije, gre za tri najpomembnejše cilje: za zgodnjo diagnosticiranje bolezni pri obolelih, za dostopnost do obravnave in zdravljenja z antidimentivi ter za vzpostavitev usklajene podpore osebam z demenco, njihovim družinam in oskrbovalcem.

Podlaga za izpeljavo teh ciljev je spoštovanje temeljnih človekovih pravic teh bolnikov s pomočjo desetih opredeljenih prioritet: ozaveščanje in destigmatizacija bolezni, zgodnja diagnoza, zdravljenje in nadaljnja celostna obravnava pacienta (princip verige oskrbe) ter dostopnost do obravnave in zdravljenja z antidimentivi. Ob tem so nujni še prilagojeni socialnovarstveni programi, podpora raziskovalnemu delu na področju demence, izdelava nabora epidemioloških podatkov. Nujna je tudi paliativna oskrba pacienta z demenco, vzpostavitev regionalnih centrov za multidisciplinarno obravnavo bolnikov, hkrati tudi izobraževanje strokovnega kadra in načrtovanje - vključevanje vsebin v obstoječe srednješolske, dodiplomske in podiplomske programe, vključno s strokovnim usposabljanjem in za zagotavljanje visokokakovostne oskrbe. Tem prioritetam je dodan še institut zagovorništva.

Strategija povzema aktualno evropsko in mednarodno politiko in sledi evropskim in mednarodnim priporočilom ter usmeritvam. Predvideva tudi črpanje evropskega in mednarodnega denarja za uresničevanje obravnave bolnikov z demenco. Pri uresničevanju ciljev strategije in njene izvedbe bodo sodelovali vsi za to pristojni deležniki in zainteresirana javnost.

Vizija strategije je izboljšati kakovost življenja pacientov z demenco in njihovih skrbnikov, izboljšanje pogojev za zgodnje odkrivanje bolezni (hitra dostopnost do diagnostike) in obvladovanje te bolezni ter kakovostna oskrba vseh pacientov z demenco in to od diagnoze do konca življenja (v bolnišnicah, v posebnih institucijah in na domovih obolelih).

Kot je znano, demenca ni le zdravstveni problem, ampak močno obremenjuje družbo kot celoto. Po podatkih SZO in organizacije Alzheimer demenca, ki vključuje 84 držav članic, so znašali posredni in neposredni stroški zaradi demence v letu 2010 na svetu že 604 milijarde dolarjev, kar predstavlja odstotek svetovnega BDP. Obeti o naraščanju števila teh bolnikov niso rožnati, saj se prebivalstvo stara, življenjska doba pa podaljšuje.

JA


Najbolj brano