Delavci še vedno umirajo

Kljub razvitosti evropske in drugih držav po svetu tudi tamkaj prebivalstvo oboleva zaradi razmer pri delu. Delo botruje različnim poškodbam, okvaram in zdravstvenim spremembam, tudi v Sloveniji. Letošnja kampanja ob svetovnem dnevu varnosti pri delu poziva odgovorne, naj poskrbijo za boljšo varnost delavcev, saj so produktivni in ustvarjalni le v varnem delovnem okolju.

Kampanja ozaveščanja letos posebej poziva vse za to odgovorne na mednarodni in nacionalnih ravneh, naj sprejmejo ukrepe, ki bi zajezili z delom povezane poškodbe, bolezni in smrti. Geslo letošnjega dneva je: “Pridružite se izgradnji kulture preprečevanja na področju varnosti in zdravja pri delu”.

EU: vsak dan umre zaradi poškodb enajst delavcev

Varnost in zdravje pri delu sta temeljni pravici vsakega delavca, delodajalci pa so dolžni zagotavljati varno in zdravo delo, določajo predpisi. Kljub temu prihaja do grozljivih posledic slabega stanja varnosti in zdravja na delovnih mestih.

Vsak dan se v EU zgodi enajst delovnih nezgod s smrtnim izidom. Tako vsako leto ugasne več kot 4000 življenj zaradi delovnih nezgod. Vsake tri minute v EU umre en delavec zaradi poklicne bolezni, na leto skupaj 159.000. Več kot tri milijone evropskih delavcev na leto utrpi delovno nezgodo s težjimi posledicami, več kot dva milijona na leto zbolita zaradi škodljivih vplivov na zdravje na delovnem mestu.

Slovenija ni izjema

V Sloveniji se je lani pri delu zgodilo 9333 poškodb, ki so terjale več kot tri dni bolniške odsotnosti, od tega je bilo 429 težjih in 8719 lažjih. Ob tem se je zgodilo še 15 kolektivnih in 23 delovnih nezgod s smrtnim izidom. Leto poprej je zaradi poškodb pri delu umrlo 22 delavcev.

Čeprav število poškodb pri delu počasi upada, po analizi strokovnjakov naša družba za varna delovna mesta ne skrbi dovolj dobro. Iz podatkov o razlogih za bolniško odsotnost, ki jih je analiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je leta 2013 bil kar v 15.534 primerih vzrok za izostanek z dela poškodba in zastrupitev na delu. Približno trikrat več poškodb in zastrupitev se je zgodilo izven dela.

Delovne nezgode in okvare zdravja v zvezi z delom lahko preprečimo s temeljito kontrolo tveganja in nevarnosti na delovnem mestu. Posledice nezgod so težke, nezaželene, povzročijo motnjo v delovnem procesu, pa tudi stroške pri posamezniku, podjetju in v družbi.

28. april je pred dvanajstimi leti Mednarodna organizacija dela (MOD) razglasila za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Njegov namen je spodbuditi preprečevanje nezgod pri delu in poklicnih bolezni po vsem svetu.

Varnostna kultura

V NIJZ poudarjajo, da je zagotovitev varnega in zdravega delovnega mesta prvi pogoj za uspešnost posameznika in podjetja, saj so le zdravi zaposleni učinkoviti in prispevajo k napredku podjetja. Vlaganje v varnost ni strošek, temveč dobra naložba. Za dobro varnost pri delu je podlaga varnostna kultura, iz katere izhaja vrsta ukrepov.

Varnostno kulturo tvorijo zaveza in podpora vodstva, jasna vizija varnosti in zdravja pri delu, upravljanje varnosti in zdravja pri delu kot prednostne naloge. Obenem morata biti varnost in zdravje pri delu vrednota, opredeljene morajo biti tudi odgovornosti in kompetence zaposlenih na tem področju. Nevarne pojave in nezgode je treba temeljito raziskati, ugotoviti pomanjkljivosti in jih takoj odpraviti.

JA

---