Brez težav do spleta, drog in alkohola

Odvisnost od alkohola, drog, igranja iger na srečo, igranja računalniških igric, brskanja po spletu in preverjanja všečkov na facebooku, odvisnost od čokolade, prenajedanje ... To je le nekaj zasvojenosti, ki se jim vdaja vse več ljudi, zlasti vse mlajših. Gre za velik družbeni problem, opozarja nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je tem vprašanjem pred dnevi namenil nacionalno konferenco.

Odpri galerijo

November je mesec preprečevanja zasvojenosti. Oblik zasvojenosti je zelo veliko, z vsemi se srečujemo tudi v Sloveniji.

Posamezne oblike zasvojenosti bližnji dovolj zgodaj ali sploh ne prepoznajo in tisti, ki postaja od njih vse bolj odvisen, tone vse globlje. Strokovnjaki poudarjajo, da prej ko vrsto odvisnosti pri človeku odkrijejo, učinkovitejša je pomoč.

Že znane in nove vrste odvisnosti

Da bi bili na vrste odvisnosti čim pozornejši že v družinah in bi jih tudi zdravniki, psihologi, šolniki čim prej spoznali, je NIJZ v sodelovanju z zdravstvenim ministrstvom minuli četrtek pripravil nacionalno konferenco o problematiki odvisnosti. Z vse več oblikami odvisnosti se sooča vse več mladoletnikov, odvisniki so tudi starejši.

Podatki o uživanju alkohola in dostopnosti do različnih drog potrjujejo, da v Sloveniji po opiatih posega več ljudi kot znaša povprečje v EU. K nam prihajajo sproti nove sintetične droge, zato se zadnja leta povečuje število bolnikov, ki so se zdravili zaradi zastrupitev s sintetičnimi drogami in tudi tistih, ki so se zastrupili s konopljo.

Zaradi medmrežja in sodobnih komunikacijskih tehnologij, ki so vsem dostopne 24 ur na dan, narašča tudi število ljudi, ki zapadejo v tovrstno odvisnost.

Po oceni strokovnjakov gre za vzorec obnašanja, ki se - brez posebnih znakov in zavedanja - razvije v odvisnost. Značilna je prekomerna uporaba teh tehnologij, navkljub vedenju, da je to škodljivo za zdravje in da uničuje socialne stike.

Najsodobnejše raziskave navajajo, da ti odvisniki občutijo abstinenčno krizo, če jim ukinejo internet. Tudi pregledi njihovih možganov s sodobno tehnologijo so razkrili podobne spremembe kot pri drugih odvisnostih.

Hitra pot v odvisnost

Še zlasti ranljivi so mladi. Podatki, raziskave in analize potrjujejo, da se tovrstna odvisnost razvije pri enem do osem odstotkov ljudi, ki imajo stik s sodobno računalniško tehnologijo.

Ta omogoča igranje iger na srečo od doma, kar postaja v Sloveniji vse večji problem, čeprav dokaj skrit javnosti in bližnjim. Zato vse več tovrstnih odvisnikov izgublja vse več denarja in sebe ter svojce spravlja v socialno stisko. Vse bolj vstopajo v svet iger na srečo vse mlajši. V NIJZ opozarjajo: “Z epidemiološkega vidika sta odvisnost od interneta in iger na srečo pri nas še slabo prepoznavni odvisnosti, zato so ti odvisniki pogosto prepozno zajeti v programe zdravljenja odvisnosti. Tudi teh programov je še premalo. Morali bi razviti ustrezne preventivne programe, ki bi vplivali na spremembo vedenja in bi ljudem pomagali, da bi se lahko izognili zasvojenosti z medmrežjem.”

Dr. Jože Hren z zdravstvenega ministrstva poudarja pomen preventive, ki pomaga ohranjati ter krepiti zdravje, kakovost življenja in blaginjo posameznika ter skupnosti. “Prepreči lahko marsikatero bolečino, trpljenje in tudi prezgodnjo smrt. Imamo sicer že kar veliko preventivnih programov, a moramo poskrbeti, da bodo dokazano učinkoviti in dostopni zlasti ranljivim skupinam ljudi.”

Brez težav do drog in alkohola

Na državni ravni pripravljajo vzpostavitev učinkovitega sistem za spremljanje in zagotavljanje kakovosti preventivnih programov na področju drog, saj je dostop do njih pri nas lažji kot v povprečni evropski državi. Po presečni raziskavi ESPAD, ki vsake štiri leta že dve desetletji poteka v Evropi, mladostniki iz Slovenije ocenjujejo, da je dostopnost do različnih drog pri nas večja kot v povprečju v EU.

Najbolj dostopna je konoplja. 45 odstotkov mladih ocenjuje, da je dostopnost do konoplje lahka (v evropskih državah do nje v povprečju dostopa 29 odstotkov mladih). Tudi glede alkohola pri mladih je pri nas dostop lažji. V Sloveniji je v letu 2011 že uporabljalo alkohol kadarkoli v življenju 93 odstotkov mladostnikov, starih od 15 do 16 let (evropsko povprečje znaša 83 odstotkov).

“Zaskrbljujoči so podatki iz ankete med mladimi glede vinjenosti: 65 odstotkov mladostnikov (evropsko povprečje je 46 odstotkov) je že bilo kdaj v življenju vinjenih. Zadnje leto je bilo vinjenih v Sloveniji 45 odstotkov mladostnikov (evropsko povprečje je 36 odstotkov),” navaja Milan Krek z NIJZ. Glede konoplje dodaja, da jo tako v Sloveniji kot v Evropi uporablja skoraj četrtina mladostnikov. V zadnjem letu je v Sloveniji konopljo uporabljala slaba petina mladih (evropsko povprečje znaša 13 odstotkov).

ESPAD raziskava razkriva še, da so slovenski mladostniki prepričani, da so posamezne droge bistveno manj nevarne za zdravje, kot to ocenjujejo njihovi vrstniki iz EU.

Krek opozarja: “Poleg že znanih drog prihajajo v obtok nove sintetične. Število pacientov, ki so se zdravili zaradi zastrupitev s sintetičnimi drogami na oddelku za zastrupitve UKC Ljubljana, se je od leta 2010, ko je bilo takih primerov enajst, povečalo na 62 primerov zastrupitev z novimi drogami v letu 2014. Povečalo se je tudi število zastrupitev s konopljo - s šestih primerov v letu 2010 na 53 leta 2014.”

JASNA ARKO

---