Bolezni ramenskega sklepa

Ramenski sklep je po anatomski zgradbi in funkciji eden izmed najbolj kompleksnih telesnih sklepov. Okvare imajo lahko hude posledice ne le za gibljivost, temveč tudi za zmožnost za delo.

Ramenski sklep je povezava med nadlahtnico in lopatico. Glavica nadlahtnice je bistveno večja od čašaste vdolbine na lopatici, kamor se prilega, kar omogočena izredno veliko gibljivost in fleksibilnost ramenskega sklepa.

Stabilnost sklepu zagotavljajo številne vezi in mišice, predvsem mišično-tetivna struktura rotatorna manšeta, ki je temeljno gibalo sklepa. Prav spremembe na omenjeni strukturi so najpogostejši vzrok bolečinskih sindromov.

Pogosta so vnetja mišičnih kit ter degeneracije le-teh. Vnetja so posledica specifičnih anatomsko-topografskih razmerij v rami. Kite se namreč nahajajo v zelo ozkem prostoru med kostnimi strukturami in so pogosto, predvsem pri gibih nad nivojem horizontale, stisnjene. Temu pravimo tako imenovan utesnitveni sindrom. Kita se zaradi pritiska vname in zadebeli, kar povzroča bolečino. Intenziteta bolečine je odvisna od položaja rame (določeni položaji so bolj boleči od drugih). Kot posledica pogostih mikrotravm ob utesnitvah (prihaja namreč do drgnjenja kite ob kost) se začne degeneracija kit, prihaja do nalaganja kalcija - tako imenovane osifikacije kite, kar je prav tako lahko vzrok bolečine.

Pri kontuzijah v rami, padcih in pri izvajanju ekstremno močnih in sunkovitih gibov lahko pride do izpaha v rami. Glavica nadlahtnice pri tem skoči iz svojega ležišča, potrebna je repozicija, ki jo zaradi bolečin pogosto izvajamo v narkozi. Po uspešni repoziciji je nujna dovolj dolga imobilizacija z namenom omogočanja čvrstega zaraščanja poškodovane sklepne ovojnice in regeneracije poškodovanih struktur. V nasprotnem primeru se lahko izpahi ponavljajo že pri minimalnih kretnjah. V takih primerih je potrebna operativna stabilizacija.

V patologiji ramenskega sklepa poznamo pojem tako imenovane trde, rigidne rame. Rečemo ji tudi “zamrznjena rama”. Nastane kot posledica vnetja sklepne ovojnice - kapsule, katero povzročajo padci ali udarci v ramo, redkeje tudi operacije v predelu ramenskega sklepa.

Včasih se pojavi v sklopu nekaterih bolezni (sladkorna bolezen, možganska kap, ...). Bolezen je neprijetna, ker zahteva dolgotrajno zdravljenje, pogosto celo do dve leti. Sklepna ovojnica se skrči, izgubi elastičnost, postane okorela, kar izrazito omeji gibljivost. Včasih so možni le zelo boleči minimalni aktivni in pasivni gibi - od tod ime temu pojavu, ki še ni popolnoma medicinsko razjasnjen. Ostaja namreč odprto vprašanje, zakaj se razvije le pri določenem odstotku ljudi, ki so bili izpostavljeni enaki travmi.

Če pride do okvare hrustanca v ramenskem sklepu, gre za obrabo sklepa ali artrozo. V primeru, ko obraba povzroča hude bolečine in močno omejuje gibljivost sklepa, je edina uspešna terapevtska možnost operativna vstavitev ramenske proteze.

Poškodbe rotatorne manšete so morda najpogostejša diagnoza pri bolečini v rami. Rotatorna manšeta je sestavljena iz štirih mišic. Te mišice delujejo predvsem kot stabilizatorji glavice nadlahtnice v sklepu z lopatico, obenem pa imajo funkcijo zunanjih in notranjih rotatorjev.

Z leti prihaja na mišicah rotatorne manšete do degenerativnih sprememb. Degenerativne spremembe oslabijo mehanske lastnosti rotatorne manšete, kar lahko pripelje do raztrganin - ruptur. Raztrganine se lahko pojavijo kot posledica poškodb, lahko pa do njih pride tudi spontano, brez pomembne poškodbe v anamnezi (že omenjen utesnitveni pojav). Ločimo delne in popolne raztrganine.

Strokovnjak občasno odgovarja tudi na vprašanja bralcev. Posredujete mu jih lahko na naslov zdravje@primorske.si in na mobilni telefon 040/979-079.

Pri pacientu z bolečo ramo zdravnik povpraša po natančni zgodovini bolezni, opravi funkcionalni pregled ter predvidi potrebne diagnostične postopke (rtg slikanje, ultrazvočne preiskave, CT-artrografijo ali magnetno resonanco - v odvisnosti od pričakovane oziroma delovne diagnoze, ki jo določimo po pregledu).

Velika večina bolečinskih sindromov pozitivno reagira na konzervativno zdravljenje. To so specifične gibalne vaje, terapija z moduliranimi električnimi tokovi, UZ terapija, lokalna aplikacija zdravila v ramo. Če pa ta terapija ne zadošča, se odločamo za operativno zdravljenje, najpogosteje z artroskopsko mikroinvazivno tehniko.

Ne nazadnje moramo poudariti, da lahko bolečina v rami izvira tudi iz drugih lokacij - iz vratne hrbtenice, lahko je posledica bolezni žolčnika, jeter, znak za predinfarktno stanje (ishemična srčna bolezen) in še odsev drugih težav.

dr. sci. NEVEN KRULJAC, speci. ortoped

---