Bolečina v križu (2)

Skoraj vsakdo se je že vsaj enkrat v življenju soočil z neprijetnimi bolečinami v križu. Jakost tovrstne bolečine lahko sega od blage pa do izjemno hude, ko že najmanjši telesni premik povzroči neizmerno bolečino. Raznoliko pa je tudi njeno trajanje - lahko je namreč zelo kratkotrajna ali pa vztrajna, dolgotrajna.

Hrbtenica daje človeškemu telesu oporo. Omogoča nam pokončno držo ter gibanje. Varuje hrbtenjačo, ki kot del osrednjega živčnega sistema omogoča prenašanje živčnih sporočil iz periferije telesa v možgane.

Ko je operacija nujna ...

Temeljita pojasnila bolniku so toliko bolj pomembna, če gre za bolezensko stanje, ki zahteva razmišljanje o operativnem terapevtskem pristopu.

Hrbtenica je simbol svobode gibanja. Vprašanja, ki se ob možnosti operacije najpogosteje pojavljajo, so: ali je operacija resnično neizogibna, ali je nujna, kaj se bo zgodilo v primeru, če se operacija ne opravi, ali se operacija lahko odloži, kakšne so nevarnosti in posledice odklona svetovane operacije, kakšne so alternative ...

V primerih, ko je operacija edina terapevtska možnost, je treba pacientu izčrpno pojasniti, da so alternativne možnosti zdravljenja izčrpane. Potrebna je previdna, a odločna razlaga posledice odklanjanja operacije. Pozornost je treba posvetiti tudi razlagi statistično možnih zapletov med samim operativnim posegom ter pričakovanemu izidu operacije (popolna, delna ozdravitev ali celo možnost neuspeha, tako imenovani slab rezultat).

S kirurškim pristopom poskušamo razbremeniti živčne strukture znotraj hrbtenice. Včasih nam to uspe že z minimalnimi posegi, včasih pa so potrebne zelo obsežne in agresivne metode, kar je odvisno od patologije. Hrbtenice ni mogoče popolnoma restavrirati. Z operacijo odstranimo moteči delček ali vstavimo mehanski del (kot nadomestilo medvretenčne ploščice uporabimo umetni disk, nestabilni segment fiksiramo s kovinskimi paličicami in vijaki).

Strokovnjak bo občasno odgovarjal tudi na vprašanja bralcev. Posredujete mu jih lahko na elektronski naslov zdravje@primorske.si ali na mobilni telefon 040/979-079.

Temeljni nasveti

Temeljna vodila življenjskega sloga pri kroničnih bolečinah v križu so:

> redno prakticiranje specifičnih vaj za hrbtne mišice. S tem si prizadevamo mišice okrepiti, da bi nadomestile funkcionalni izpad hrbteničnega segmenta. Na tem sloni filozofija terapevtskega razmišljanja. Logika je torej: nezadostnost-insuficientnost naj postane zadostnost-kompenzacija;

> redukcija telesne teže. Iz fizikalnih zakonov gravitacije sledi, da če shujšamo za nekaj kilogramov, bo toliko kilogramov manj pritiskalo na križ ter živčne strukture:

> izogibanje vsem aktivnostim, ki sprožajo bolečino. Bolnik sebe najbolje pozna in iz izkušenj lahko ugotovi, katere so te aktivnosti. Ni pravila za vse. Nekateri lahko določeno nalogo opravijo brez težav, drugi z enako patologijo v hrbtenici pa ne (na primer tek, kolesarjenje, rekreacija, telesna drža pri določenih opravilih):

> primeren poklic. Oseba z bolezensko spremenjeno hrbtenico ni sposobna prenašati večjih fizičnih obremenitev, osemurnega stoječega dela, dela za tekočim trakom, dela, ki zahteva doseganje norme, dela v prisilnem položaju. Tega ni zmožna, ker sta tako statika hrbtenice kakor arhitektonika znotraj nje same spremenjeni. Takšna hrbtenica ne zmore prenesti biomehaničnih pritiskov, ki jih povzročajo nekatere delovne obveznosti, predvsem stoječe, pogosto tudi sedeče. V praksi na žalost vse prepogosto prihaja do očitnega razkola med željami pacienta in prilagoditvenimi zmožnostmi delodajalca.

Naj omenim še, da bolečina v križu ni nujno pogojena z ortopedskimi obolenji. Ne smemo pozabiti na izključitev drugih možnih vzrokov bolečine: tumorjev, bolezni urotrakta, ginekoloških, psihogenih, revmatoloških bolezni ...

dr. NEVEN KRULJAC,

dr. med., spec. ortoped

---