Boj s hepatitisom je dolžnost vseh

Hepatitis je nevarna bolezen, ki bi jo s primernimi ukrepi lahko ne le omejili, temveč izkoreninili. Da bi to bilo možno, bi morale vse države na svetu dosledno slediti sicer sprejeti zavezi do leta 2030 hepatitis izkoreniniti. A to spoštuje le devet od 194 držav.

SAO PAULO > Tako navajajo najnovejši podatki, objavljeni na sredinem svetovnem vrhu o hepatitisu v Braziliji.

Ob gostiteljici Braziliji so med državami, ki se držijo zavez, še Egipt, Gruzija, Nemčija, Islandija, Japonska, Nizozemska, Avstralija in Katar. “Za večino drugih držav bo brez uvedbe politik za izboljšanje diagnosticiranja in zdravljenja to praktično nemogoče doseči,” opozarja direktor Centra za analize bolezni (CDA) s sedežem v ZDA Homie Razavi.

Sloveniji pohvala stroke za boj s hepatitisom C

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) natančnih podatkov, koliko prebivalcev je pri nas okuženih s hepatitisom, ni, so pa strokovne ocene. S hepatitisom C naj bi bilo okuženih 6500 ljudi, le 3500 pa naj bi se jih okužbe zavedalo, še manj pa se jih zateče po zdravniško pomoč.

V Sloveniji so doslej uspešno pozdravili 1917 okuženih oseb s hepatitisom C. Na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega kliničnega centra preventivna testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C izvajajo že deset let. Nekateri za okužbo niti ne vedo. Med rizične skupine sodijo odvisniki od drog in okuženi s hiv. Okuženih je tudi nekaj ljudi, ki so se do začetka devetdesetih let okužili med operacijami s transfuzijo krvi. Dotlej namreč krvi niso testirali na te okužbe. Število okužb s hepatitisom C pri nas počasi upada. Slovenija je lani prejela pohvalo mednarodne stroke kot vzorčna država pri obravnavi virusnega hepatitisa. Po uradnih podatkih so namreč okužbo uspeli odpraviti pri približno 80 odstotkih registriranih obolelih. Veliko ljudi pa nima težav, a so okuženi in lahko okužbo prenašajo na druge.

Brazilija je predstavila svojo uspešno strategijo testiranja, ko so v tem sklopu v zadnjih šestih letih opravili 28 milijonov testov. Do leta 2030 jih nameravajo opraviti dvesto milijonov, kar zajema skoraj celotno populacijo v državi. “Rezultati krepijo upanje, da bomo lahko hepatitis izkoreninili,” ocenjuje direktor oddelka Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za hiv in globalni program hepatitisa Gottfried Hirnschall.

Na vrhu o hepatitisu so razpravljali tudi o zdravljenju. Po podatkih SZO se je pretekli dve leti za hepatitisom zdravilo že kar tri milijone ljudi, in sicer zoper hepatitis C. Lani pa so zdravili še 2,8 milijona ljudi, obolelih za hepatitisom B.

Še vedno po svetu več milijonov ljudi še nima dostopa in možnosti za zdravljenje zoper hepatitis. Niso jim na voljo učinkovita zdravila, zlasti sofosbuvir in daclatasvir, ki sta 95-odstotno učinkovita in obolelega pozdravita že v treh mesecih. Humanitarna organizacija Zdravniki brez meja je zato vlade držav že pozvala, naj obolelim zagotovijo vsaj primerljiva generična zdravila.

Hepatitis povzročajo virusi hepatitisa A, B, C, D in E, ki se med seboj razlikujejo po načinu prenosa. Hepatitis vrste A in E se najpogosteje pojavljata pri potnikih na tropska in subtropska območja, saj se prenašata zlasti z okuženo hrano in vodo. Hepatitisa B in C se prenašata s krvjo z njim okuženega človeka, z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi, prenaša pa ga tudi okužena mati na novorojenca.

Na svetu je potrjenih 325 milijonov primerov hepatitisa. Ob tem uspejo diagnosticirati deset odstotkov hepatitisa B in 20 odstotkov okužb s hepatitisom C. Kot je znano, povzroča hepatitis vnetje jeter, za čimer vsako leto še vedno umre 1,3 milijona ljudi. JASNA ARKO

---