Ambulanta zahteva primerno obnašanje

Naročanje in predolgo čakanje v čakalnici ambulante sta povsod po Sloveniji najpogostejša vzroka za nasilje nad zdravniki in medicinskimi sestrami med delom. Sledijo še psihična stanja bolnih in jeza zaradi zavrnitve zahtev za napotitve na nadaljnje preiskave, ki jih zdravniki zavrnejo kot neutemeljene, ugotavljata stanovski zbornici zdravnikov in medicinskih sester.

SLOVENIJA > Po nedavni analizi Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) je bilo devet od desetih zdravnikov že priča nasilju ali njegova žrtev v svojem delovnem okolju. Podobno je v raziskavah za medicinske sestre že drugič v razmaku štirih let ugotovila Zbornica - Zveza medicinskih sester, babic in tehnikov.

Že naročanje in čakanje jih razburi

Organizacija dela je najpogostejši povod za izbruh nasilja, večinoma verbalnega. Sprožilec je najpogosteje naročanje, ko bolnik sliši, da bo moral čakati. Sledi predolgo čakanje v čakalnici.

9

od skupaj 10 zdravstvenih delavcev je že bilo priča ali celo žrtev nasilja med delom

Vzrok so še psihična stanja obolelih (strah, nestrpnost ...). V 36 odstotkih je povod zavrnitev bolnikovega predloga po napotitvah na dodatne preiskave - zavrnitev zaradi neupravičenosti.

ZZS navaja, da le devet odstotkov anketiranih zdravnikov in 26 odstotkov anketiranih zobozdravnikov še ni doživelo nasilja na delovnem mestu.

Vse več nasilja

Po podatkih obeh strokovnih zbornic se nasilje v zdravstvu nad zdravstvenimi delavci zadnja leta stopnjuje. Obe omenjata tragične dogodke - v ljubljanskem ZD, v izolski bolnišnici in v piranskem ZD. Beležita tudi vse več podatkov o verbalnem nasilju (nadiranje, kričanje, izbruhi jeze, žalitve, poskusi diskreditiranja).

Tudi fizično nasilje

Med povzročitelji nasilja so bili najpogosteje pacienti in svojci (71,4 odstotka), veliko je bilo tudi nasilja od sodelavcev (31,6 odstotka).

17,22 odstotka anketiranih pa je navedlo, da so bili žrtve fizičnega nasilja. ZZS ne razkriva podrobnosti, a je splošno znano, da so to že dotik, odrivanje, suvanje.

Obe stanovski zbornici se odločno zavzemata za ničelno toleranco do nasilja, saj je le v običajnem delovnem okolju zagotovljena varnost pri delu.

Resen problem

Zbornici raziskave o tem opravljata že več let. Vse potrjujejo, da postaja nasilje nad zdravstvenimi delavci resen javnozdravstveni problem.

“Želja je, da bi Slovenija, podobno kot Hrvaška, v kazenski zakonik vnesla novo obliko kaznivega dejanja - to je nasilje proti zdravstvenim delavcem. S tem bi dala jasen znak vsem, ki nasilje izvajajo, da jih bo doletel kazenski pregon, zdravstvenim delavcem pa, da je nasilne dogodke vredno prijavljati organom pregona,“ poudarja predsednica ZZS Zdenka Čebašek - Travnik.

Zelo pomembno je, da zaposleni o nasilju ne molčijo, ga prepoznavajo in ustrezno obravnavajo. Za ta namen je na spletnih straneh obeh zbornic na voljo tudi spletni obrazec za prijavo nasilja.

ZZS je ustanovila tudi delovno skupino Ne dopuščajmo nasilja - za zaščito zdravnikov pred nasiljem. Strokovna skupina je izdelala priporočila za preprečevanje nasilnih incidentov - okvirne usmeritve za zaščito zdravništva na delovnem mestu.

Kaj botruje nasilju?

Zakaj se nekateri bolniki nasilni? Strokovnjaki naštevajo, da so bolniki prizadeti, zaskrbljeni, prestrašeni, nekateri se zaradi bolezni drugače vedejo, so v stresu. To lahko privede do nasilja.

Je pa nasilje mogoče pravočasno prepoznati in preprečiti. Multidisciplinarna strokovna skupina pri ZZS je za ta namen izdelala priporočila in okvirne usmeritve za zaščito zaposlenih. Oblikovali so tudi programe izobraževanja za zdravstvene delavcev, ki jih bodo v kratkem izpeljali.

Na pobudo zdravstvenega ministrstva je ZZS posredovala niz predlogov za spremembe zakona o pacientovih pravicah. Predlaga, da bi zakon omogočal odklonitev zdravljenja nasilnim osebam oziroma prekinitev izbire osebnega zdravnika, do katerega je pacient nasilen. Nasilnež bi moral za tako dejanje plačati kazen.

---