Možnost za pandemijo ebole ni velika

Strah pred morebitnim izbruhom pandemije ob večanju števila mrtvih zaradi ebole v državah zahodne Afrike je odveč, pravi epidemiologinja Tatjana Frelih z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Zdravila za ebolo ni, zdravniki zdravijo le simptome bolezni, torej nadomeščajo izgubljeno tekočino in vzdržujejo življenjske funkcije
Zdravila za ebolo ni, zdravniki zdravijo le simptome bolezni, torej nadomeščajo izgubljeno tekočino in vzdržujejo življenjske funkcije  

LJUBLJANA > Zaradi načina širjenja te bolezni pandemija ni verjetna, se bo pa morda pojavil kak primer tudi izven držav žarišča.

“Ni nobene možnosti, da bi prišlo do take pandemije, kot jih poznamo pri gripi. Je pa verjetno, da se bo kak sporadičen primer pojavil v kaki drugi afriški državi, kot zdaj v Nigeriji, ali kje izven Afrike,” pravi Frelihova. Virus ebole se namreč ne širi tako enostavno kot virus gripe, dodaja.

Tistim, ki nameravajo letovati v severnoafriških sredozemskih državah, po zagotovilih Frelihove ni treba pretirano skrbeti. “Če potujemo v države, kjer je trenutno žarišče izbruha ebole, pa je previdnost gotovo na mestu. A predvsem tesni stiki, pri katerih pride do stika s telesnimi izločki bolnika, so tisti, pri katerih pride do okužbe. Naključni, poslovni stiki naj ne bi predstavljali silnega tveganja za okužbo,” pojasnjuje epidemiologinja.

Je pa vendarle treba spoštovati splošne higienske ukrepe, treba se je izogibati stikom z divjimi živalmi, predvsem primati, ter ne uživati mesa teh živali, opozarja. Če ni tesnih stikov z lokalnim prebivalstvom, predvsem z bolnimi, potem je zaskrbljenost odveč.

Ebola je ena od hemoragičnih mrzlic, to je nalezljiva bolezen, ki ima visoko stopnjo smrtnosti, tudi do 60 odstotkov, pravi Frelihova. Povzroča jo virus, njegov rezervoar pa so divje živali. Kako je virus prvič preskočil z živali na človeka, še ni povsem raziskano, predvidevajo pa, da z uživanjem mesa divjih živali.

Po okužbi z virusom ebole mine osem do desetdnevna inkubacijska doba, po kateri se začnejo bolezenski znaki. Pojavi se visoka vročina, slabo splošno počutje, lahko tudi bolečine v mišicah, glavobol, bruhanje ali driska. Pri težkih oblikah bolezni takoj odpovedo nekateri organi, na primer jetra, ledvice ali centralni živčni sistem, pojavi se šok, ki se konča s smrtjo bolnika.

Frelihova poudarja, da je za okužbo z ebolo potreben res tesen stik z obolelim, z njegovo krvjo, urinom, semensko tekočino ali materinim mlekom. V zdravstvenih ustanovah pa je okužba pogosto posledica rokovanja z okuženimi iglami ali drugimi predmeti.

Zdravila za ebolo ni, zdravniki zdravijo le simptome bolezni, torej nadomeščajo izgubljeno tekočino in vzdržujejo življenjske funkcije. Prav tako za ebolo ni cepiva, še pojasnjuje epidemiologinja.

STA


Najbolj brano