Maternica, Bog in patolog

Je odštekan, izviren, duhovit, privlačen pisec, ki bralca včasih preseneti z nepričakovanim zasukom zgodbe, zatem pa ga preseneti prav s tem, da ga ne preseneti. Na letošnjo Vilenico s pisano tovarišijo svojih neobičajnih likov prihaja eden najvznemirljivejših sodobnih izraelskih pisateljev, mojster kratke zgodbe Etgar Keret.

V slovenščini je Etgar Keret (1967) zares zablestel šele nedavno, z reprezentativnim izborom Še zadnja zgodba in konec, izdanim v zbirki Stopinje pri LUD Literatura. Njegove kratke zgodbe, izvirno zapisane v hebrejščini, je iz angleščine povečini prevedla Julija Potrč, štiri pa je poslovenil Andrej Blatnik, ki je zbirki tudi pridal spremno besedo. V njej preleti Keretovo dosedanjo pot, polno vznemirljivih anekdot, zapletov in usodnih naključij.

In takšne so tudi pisateljeve zgodbe. V prvi nastopi možakar, ki je sprva hotel postati Bog, postal pa je voznik avtobusa, kar je bila njegova druga izbira. Potnikom gre na živce, ker nikoli ne ustavi zamudnikom, naj so še tako usmiljenja vredni. V osrčju druge zgodbe je maternica, ki jo odstranijo bolnici z rakom. Maternica je tako lepa, da jo razstavijo v muzeju. V tretji zgodbi si deček zaželi igračo Barta Simpsona, nakar na očetov ukaz začne zbirati drobiž za nakup. Ko se ga nabere dovolj, pa je že tako navezan na hranilnik - porcelanastega pujska -, da ga nikakor ne more razbiti. Malo naprej beremo izpoved fanta, čigar prelepa punca se sleherno noč spremeni v kosmatega debeluha, ki s pivom na vampu gleda nogomet ali pa naokrog leta za babnicami. Tu so še punca, ki so jo starši kot deklico puščali na vrhu hladilnika, zaradi česar ima še odrasla najraje samoto, pa skrivnostna ženska, ki s svojim moškim vselej seksa v bombažni srajci, pa patolog, ki se sprašuje, ali naj pokojničinemu možu pove, da bi njegova žena, ubita v terorističnem napadu, tako ali tako v kratkem umrla zaradi raka, pa pivska bratca, ki med hojo domov tekmujeta s trdimi pločniki, v neki zgodbi pa strastno noč poleg ljubimcev opisujejo še maček, televizija in vrata.

Keret v mnoge pripovedi vpleta popularno kulturo, podpisal je tudi več stripovskih albumov, plodno pa sodeluje tudi z izraelskimi filmarji in televizijci. Njegove zgodbe, polne svobodnega duha in humanizma, so v prevodu izšle tudi v Palestini.

Keret bo tokrat doživel le festival Vilenica, jame pa ne - drevi bo nastopil v Ljubljani, že v sredo pa ga bo pot popeljala v Zagreb.

ANDRAŽ GOMBAČ

---