Uspešni neposredni Low Peak Charlie

Low peak Charlie je primorska zasedba, ki deluje od leta 2009 in prisega na eksploziven crossover rock, v katerem je zaslediti prvine metala, rapa, reggae-ja in funka. V slovenskih besedilih govorijo o pokvarjenosti politike, korupciji in drugih družbenih tematikah.

Pevec Andrej Kresevič - Fučkar, kitarist Luka Križman - Jimi, basist Lovro Velušček - Lušči in bobnar Blaž Kocina - Kocina so prvenec Kdo bo komu izdali aprila 2012, pripravljajo pa že novo ploščo.

> V letošnje poletje ste zakorakali s festivalskim uspehom na Jelen Demofestu v Banja Luki. Kako ste proslavili tretje mesto?

Blaž: “Potrebovali smo nekaj dni, da smo dojeli, kaj se nam je pravzaprav pripetilo. Pričakovali smo, da bomo prišli do finala, ampak tretjega mesta med odličnimi bendi iz celotne bivše republike si nismo niti v sanjah upali napovedati. Češnjica na vrhu torte je bila še nagrada za najboljšega basista. Proslavljali pa smo sproti, vsak dan po malo. Še pred finalom. Banja Luka je bila v dneh Jelen Demofesta zelo razigrano mesto.”

> Kako ste prišli do odločitve za sodelovanje na tem festivalu?

Blaž: “Vedel sem, da festival obstaja že nekaj let. Prvič sem ga zasledil na socialnih omrežjih, ko so se ga udeležili ljubljanski hardcorovci Joko Ono. Zadnje dve leti se nismo prijavili, ker smo imeli julija precej koncertov ter druge obveznosti. Letos pa je bil očitno pravi čas. Predvsem smo to vzeli kot počitnice, da po dolgem času spet preživimo nekaj dni skupaj in se imamo dobro.”

> Bi izkušnjo ponovili?

Lovro: “Seveda bi jo in jo tudi bomo. Naslednje leto bomo nastopili kot gostje in komaj čakamo, da se spet srečamo s prijatelji iz Banja Luke. Četudi bomo igrali samo en večer, si bomo verjetno vzeli prosto in ostali na festivalu do konca. Presenetil nas je profesionalen in topel odnos do neuveljavljenih skupin. Tega pri nas ne doživiš. Tam se vse vrti okoli mladih bendov, od novinarskih konferenc do javljanja v živo na nacionalni televiziji. Predvsem pa smo pet dni uživali v druženju z glasbeniki in domačini.”

> Tudi domači tovrstni festivali vam niso tuji. Kakšne so razlike med našimi in tujimi?

Blaž: “Raven slovenskih natečajev za neuveljavljene skupine ni niti blizu temu, kar smo doživeli na Jelen Demofestu. Pri nas je nagrada, da lahko igraš, na primer, na Rock Otočcu ob 18. uri, kjer te ne sliši živa duša. V Bosni smo na predfinalni večer igrali pred nabitim Kaštelom. To pomeni dva do tri tisoč poslušalcev. Tudi v primerjavi z avstrijskim Newcomer-jem je Jelen Demofest izpeljan na precej višji ravni. Slovenski natečaji niso dobro medijsko podprti, bendi ne pridobijo na prepoznavnosti, zato ni dolgoročnega vpliva. Najbolj pa nas je presenetila strokovnost in neobremenjenost žirije, saj so gledali le na kakovost izvajalca in ne na to, od kod kdo prihaja. Pri nas so velikokrat razpisi in natečaji zelo 'ljubljano-centrični', to pomeni, da zmagujejo in pobirajo nagrade ljubljanski bendi oziroma tisti, ki so del ljubljanske scene.”

> Prisegate na eksploziven crossover rock s prvinami drugih žanrov. Od kod navdih?

Lovro: “Naše korenine so v rocku, vendar sprejemamo vso glasbo v najširšem možnem smislu. Od metala do jazza in elektronike. Ideje pridejo do nas preko različnih kanalov. Včasih se skladba razvije iz eksperimentiranja z inštrumentom in opremo, drugič poskušaš nezavedno ustvariti nekaj podobnega, kar v tistem obdobju poslušaš, vendar se to večkrat spremeni v nekaj povsem tvojega in novega.”

> V besedilih se dotikate družbenih tematik, politike, korupcije … Kaj sporočate?

Lovro: “Ne moraliziramo in pridigamo. Smo zelo neposredni in opominjamo na določene stvari, ki nas motijo.”

> Ostajate zvesti slovenskemu jeziku, pa kljub temu posegate po zavidljivih uvrstitvah na festivalih v tujini. Torej ni vse v angleškem jeziku?

Blaž: “Ne, ni. Damir Urban je v Banja Luki poudaril, kako pomembno je, da bend poje v maternem jeziku, saj lahko le na ta način zares izrazi, kaj čuti ali misli. Tudi če niso dobro razumeli, o čem slovenski bendi pojemo, so dojeli naše sporočilo. Vseeno pa je preboj na balkanski trg veliko težji za slovenske bende kot obratno. V Sloveniji koncertira ogromno skupin iz držav nekdanje skupne republike. Njim je lažje, saj večina Slovencev vsaj malo razume srbski in hrvaški jezik. Obratno ne velja, zato se veliko zasedb zateka k angleščini v upanju, da jim bo Evropa ponudila kaj boljšega. Tudi sami smo napisali nekaj besedil v angleščini, vendar po obisku Banja Luke razmišljamo, da bi se orientirali malo bolj na jug. Tam se počutimo bolj domače.”

> Pripravljate material za vašo drugo ploščo. Kaj jo bo zaznamovalo in kdaj jo lahko pričakujemo?

Lovro: “Upamo, da bo nova plošča izšla v naslednjem letu. Trenutno še pripravljamo nov material, zato še ne vemo, kako bo zvenela. Zagotovo se bo slišal razvoj v zvoku, vendar nočemo o tem prezgodaj razmišljati. Bomo videli drugo leto.” ANA CUKIJATI

---