Tovariš v času, ki ne mine

Kamerad Krivatoff so Tim Kostrevc, Luka Jamnik, Jernej Jurc, Damir Babić, Luka Šalehar in pa pevec Gregor Gruden, s katerim smo skušali vsaj nekoliko odstreti pogled v navdušujoči prvenec About Time, ki združuje preteklost in sedanjost ter dokazuje, da se nekatere reči nikoli ne spremenijo.

Z novodobnimi prijemi osvežene klasike Cola Porterja, Henryja Mancinija, Ervina Draka in Charlesa Aznavourja zvenijo sodobno, a obenem ohranjajo duh časov, ko, kakor zatrjujejo člani benda, “užitek še ni redil, ljubezen še ni bila škodljiva in zajemanje življenja s polno žlico še ni bilo nemoralno”.

> Ime Krivatoff je izmišljija, a zveni nekoliko rusko, mar ne?

“Naša država je bila vedno nekako na prepihu in zdelo se nam je, da je tovarištvo dobilo negativen prizvok, kakršnega ne bi smelo. Tako da je v imenu najbrž tudi nekaj nostalgije za zlatimi časi, ki jih nismo nikoli doživeli, in vrednotami, ki jih nismo nikoli udejanjali.”

> Je pa nekoliko nenavadno začeti in ostati že desetletje pri priredbah.

“V resnici nismo pričakovali, da se bomo tako dolgo 'zataknili' na priredbah. Osnovna zamisel je vzniknila iz same zasedbe, v kateri so trije klaviaturisti. Rekli smo si, da bo že to prineslo precej nenavaden zvok, in da se ne bi mučili še z avtorskim ustvarjanjem, medtem ko smo že iskali zvok. Tako smo ga začeli iskati na že obstoječih dobrih pesmih - in te so res dobre! -, pri čemer smo morali resnično predvsem paziti, da jih ne bi uničili. Ostalo je torej vprašanje, kako vse te big bende, ta swingerski občutek, prevesti v naš inštrumentarij. Začelo se je torej precej praktično - iskali smo zvok.”

> Kako je nastal nabor skladb?

“Dejansko smo bili vsi otroci svojega časa in smo poslušali skupine in glasbo, ki je bila takrat aktualna. Potem pa se zgodi, da se zasitiš zgolj z eno sceno in začneš odkrivati glasbo na splošno. Spontano se nam je pred kakimi desetimi leti vsem zgodilo, da smo začeli poslušati te skladbe. Malce preden so me poklicali, da bi se pridružil bendu, sem si kupil prvo ploščo Harryja Belafonteja. Takrat smo se pogovarjali in ugotavljali, da smo vsi po nekakšnem kitarskem alterju iz začetka devetdesetih začeli iskati glasbo, ne več posameznega žanra. Začeli smo raziskovati glasbo. In tako smo spontano prišli do teh komadov. Ugotovili smo, da je žanr stvar časa, dobra glasba pa je vedno bila in bo.”

> Izbrali ste glasbo iz časov, ko “zajemanje življenja s polno žlico še ni bilo nemoralno”. Pa tudi nenormalno ne ...

“Zdi se mi, da smo zunanje regulatorje tega, kar naj bi bilo pravilno in primerno, v naši družbi kar vsi ponotranjili. Vsak od nas zvečer naredi kako bedarijo in se zjutraj zažge na grmadi. Kot pevec sem se veliko ukvarjal tudi z besedili. Po izobrazbi in poklicu sem igralec, tako da sem se seveda posebej posvečal tudi interpretaciji, in ko sem iskal ključe, kako to vsebino povedati danes, sem moral veliko spreminjati. Zato so priredbe tako drugačne, ker so bili fantje na to moje doživljanje izjemno odzivni. Opazil sem, da besedila danes zvenijo izjemno šovinistično. Postali smo zelo politično korektni. Too Close for Comfort je besedilo o tem, kako držati žensko na distanci, da ti ne bo prišla preveč pod kožo. Night and Day ali J'en Deduis Que Je T'aime je pesem o dveh moški, ki vse življenje posvetita ženski, ta pa ju zavrača. In ji sledita na vsakem koraku, čemur danes rečemo zalezovanje. Kar je bil včasih romantik, je v današnjem jeziku zalezovalec. Zato smo naredili tako drugačne orkestracije, ker smo želeli odkriti, kako na novo aranžirati pesem, da bo lahko še vedno stala za temi besedami. Po drugi strani odnosi med moškim in žensko, o katerih prepevajo vse skladbe z izjemo It Was a Very Good Year, ostajajo v jedru skozi čas enaki, naša interpretacija dogajanja se pa zelo spreminja. Kar je bil nekoč skrben mož, je danes lahko tiran. Od ljudi se pričakujejo drugačne reči, počnemo pa iste.”

> Na plošči je tudi prva vaša avtorska skladba Beach Boy . Je to vaša smer v prihodnje?

“Je in ni. Imamo veliko avtorskih skladb, a je večina v slovenščini.”

> Prihodnost torej govori slovensko?

“Bo. Pred kakim desetletjem smo se vsi pritoževali, da so besedila v slovenščini neumna, v resnici pa mogoče niso bila toliko neumna, kolikor so bila slaba. In najbrž opazimo, da so slaba, ker nam je slovenščina zelo blizu in nam pride hitro do živega. Če pa bedarijo ponavljaš v angleščini, jo nekako sprejmejo. Hold me, please me, release me. To je vse v redu. Medtem ko objemi me, zadrži me ob sebi, spusti me, razgalijo drobovje teh bedarij.”

> Kje vas bomo slišali v živo?

“V živo nas bo moč slišati takoj, ko se bodo naše mlade družine malce postavile na noge - sedmega Kameradka čakamo, šest jih je že med nami. (smeh) Naša največja sreča je trenutno tudi naš največji izgovor.” (smeh)

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---